Trener Kopra ne čuti, da bi se s klubom dogajalo nekaj čudnega

Igor Pamić je 47-letni nekdanji hrvaški nogometni reprezentant. Prihaja iz majhnega istrskega kraja Žminj. Ko je bil star 21 let, se je odpravil v Koper, a se v Sloveniji ni zadržal dolgo. Vrnil se je v domovino in kot napadalec dosegel vrhunec pri zagrebškem Dinamu in Osijeku. Prislužil si je vpoklic v izbrano vrsto, v tujini pa občutil igranje v francoski (Sochaux), nemški (Hansa Rostock) in avstrijski (GAK Gradec) prvi ligi.

Ko se je posvetil trenerskemu poklicu, je prvoligaške izkušnje nabiral v hrvaškem prvenstvu na stolčku Karlovca in Istre. Leta 2013 je Hrvaško pretresla tragedija v njegovi družini. Obetavni nogometaš Alen, eden izmed njegovih treh sinov, je po srčni kapi umrl med rekreativnim igranjem malega nogometa. Star je bil le 23 let.

Koprčani po polovici tekmovalne sezone 2016/17 Prve lige Telekom Slovenije zasedajo sedmo mesto. Za četrtim mestom, ki bi lahko peljal v Evropo, zaostajajo tri točke. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Danes vas čaka gostovanje pri vodilnem Mariboru, ki ni izgubil že 16 tekem zapored. Ste zmožni zaznamovati jesenski del Prve lige Telekom Slovenije s podvigom v Ljudskem vrtu, s katerim bi pretrgali niz vijolic?
Težko je biti realen in govoriti o tej tekmi. Maribor je povzdignil raven forme, njegovi rezultati govorijo zase, mi pa na žalost ne moremo sestaviti najmočnejše enajsterice. Imamo kar devet poškodovanih igralcev.

Če bi bili vsi zdravi, bi se lahko potegovali za najvišja mesta, tako pa bomo zelo pogrešali igralce. Tekma z Mariborom spada med tiste, pri katerih igralcev sploh ni treba dodatno motivirati, to je nesporno. Žal pa bomo le stežka sestavili ekipo, s katero mu lahko prekrižamo načrte.

Zaradi poškodb sem iz tekme v tekmo primoran menjati postavo, kar je daleč od idealnega. Zdaj nastopa veliko igralcev, ki v tej sezoni niso dobivali veliko priložnosti, tako da pogrešajo pravi tekmovalni ritem. Žal mi je za Senijada Ibričića (nekdanji reprezentant BiH, op. p.), ki v tem letu več ne bo igral. Pa za Korejca Parka, ki sem ga tako rekoč dvignil od mrtvih. Na zadnji tekmi je bil dober. Je edini naš pravi napadalec, a si je potrgal kolenske vezi, tako da bo manjkal vsaj tri, če ne celo štiri mesece. Ni kaj, imamo smolo.

Če sem iskren, nestrpno čakam tekmo v Mariboru, a komaj čakam tudi na konec jesenskega dela. Ko se bomo konsolidirali, bo to povsem druga pesem. Prihodnje leto bomo boljši. Zagotovo. Moramo biti le zdravi.

Najbolj znan nogometaš Kopra je nekdanji hrvaški reprezentant Danijel Pranjić, ki je v bogati karieri nosil tudi dres Bayerna. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Kako pa občutite negotovost okrog usode koprskega kluba, ki je v postopku prisilne poravnave in bi bil lahko deležen velike kazni s strani vodstva tekmovanja?
Verjamem, da igralci to spremljajo. Vsak igralec mora vedeti, ali je njegov klub stabilen in ali bo pravočasno prejel plačo. Sam o teh stvareh ne razmišljam. Moja naloga je, da vodim klub in skrbim za treninge. Tega, da se s klubom dogaja nekaj čudnega, nisem občutil niti na enem koraku. Za zdaj je vse zelo stabilno. Srečen sem, da delam v Kopru s tako prijetnimi sodelavci, vse od šefa, župana Kopra, predsednika uprave, klubske pisarne do pogojev, ki jih imamo na razpolago v klubu. Fantastično sodelujemo.

Igor Pamić je prepričan, da sta slovenska trenerja Rijeke in Hajduka upravičila pričakovanja vodstev kluba. Foto: Vid Ponikvar V Prvi ligi Telekom Slovenije delujeta dva hrvaška trenerja, v vaši domovini pa imata pomembno vlogo dva slovenska stratega, Matjaž Kek in Marijan Pušnik. Nenavaden pojav?
To je pač posel. Če je vodstvo kluba menilo, da sta najboljši rešitvi za trenerja, potem je to treba spoštovati. Prav nič nisem ljubosumen. Le zakaj bi bil, če delata dobro? Keku gre z Rijeko fantastično.

Povrnil je vse, kar je klub vložil vanj. Na začetku mu je bilo neprimerno težje, zdaj pa mu je vedno lažje. Je na odlični poti. Pušnik je iz Hajduka povlekel največ, kar je v tem trenutku mogoče. Kakovost njegove ekipe se pač ne more primerjati z Dinamom ali Rijeko. Je neprimerno slabša.

Lahko Kek prihodnje leto popelje Rijeko do naslova prvaka in se zapiše v zgodovino kot prvi, ki mu je to uspelo v prestolnici Kvarnerja?
Ima možnosti, vsekakor. Rijeka je na to pripravljena. Sobotni derbi v Zagrebu (Dinamo, ki za Rijeko zaostaja šest točk, bo gostil Kekovo četo, op. p.) bo zelo pomemben. Če bo Rijeka ostala neporažena, ima vse potrebno, da ji to tudi uspe, potem bo v veliki prednosti. Če pa bo Dinamo zmagal, se bodo v psihološki prednosti znašli Zagrebčani.

Dinamo ima veliko težavo. Enajst let že ne ve, kako je biti drugi in napadati vrh. V prejšnjih letih si je že kmalu priigral ogromno prednost, zdaj pa se težko znajde na drugem mestu. Podobno velja za Rijeko. Nikoli še ni bila prvak. Še vedno, ko je bilo treba zmagati in kaj osvojiti, ji ni uspelo. Zato bo sobotni derbi iz psihološkega vidika pomemben kot še nikoli. Rijeka je velik klub, to je res, a si lahko Dinamo privošči nekaj, česar si ne more nihče drug na Hrvaškem. Pozimi lahko pripelje štiri ali pet izjemnih, tudi zelo dragih okrepitev. To je moč Dinama.

S Koprom lahko danes poskrbi, da Maribor po treh mesecih ponovno izkusi poraz v 1. SNL. Foto: Vid Ponikvar

Dinamo je v zadnjih letih na Hrvaškem osvajal državne naslove kot za stavo, podobno vlogo pa je imel v Sloveniji Maribor. Njegov niz je pretrgala šele Olimpija. Jo lahko še enkrat zagode vijolicam? 
Maribor je tako dober, da je v tem trenutku ob Domžalah najboljša slovenska ekipa. Domžale igrajo najlepše, prav po mojem okusu, Maribor pa ima boljšo formo od Olimpije. Ni izgubil že dolgo časa, kar pove dovolj.

Ne rečem, tudi Ljubljančani so dobri. Sploh v Stožicah, kjer jih spremlja dobra energija. V slovenskem prvenstvu bo glede prvaka zanimivo do zadnjega kroga. Bomo videli, kako se bo končal jesenski del. Spremlja me občutek, da bi lahko tisti, ki bo jesenski prvak, osvojil tudi državni naslov.

V dresu Hanse na dvoboju nemškega prvenstva z Bayernom. Foto: Guliverimage/Getty Images V mariborskem klubu vleče poglavitne poteze športni direktor Zlatko Zahović. Ga poznate?
​Zahović je znana nogometna oseba. Je slovenski Zdravko Mamić (najvplivnejša oseba v hrvaškem nogometu in dolgoletni prvi operativec zagrebškega Dinama, op, p.). Ima moč in znanje.

Z njim se kot igralec nisem pomeril. Bo pa zanimivo, da se bom kot trener prvič za točke pomeril z Darkom Milaničem, s katerim sva v Avstriji odigrala ničkoliko derbijev. Bil sem napadalec Gaka, on pa branilec Sturma. To so bili lepi časi. Veliko zadetkov sem dosegel na mestnih obračunih, a je bil Sturm ob koncu sezone vedno boljši od nas, tako da smo mu morali čestitati za naslov prvaka.

Milaniča spremljam tudi kot trenerja. Fantastičen strateg je. Upam, da na tej tekmi ne bo zmagal boljši (smeh), ker je Maribor v tem trenutku veliko boljši od nas. Sploh zaradi tega, ker bom pogrešal tako veliko igralcev. Je pa nogomet vedno poln presenečenj ...

Kako kot Hrvat ocenjujete delo v slovenskem nogometu?
V Sloveniji imate boljšo infrastrukturo. Maribor ima na voljo vse. Ko sem v Pulju treniral Istro, smo lahko, če je deževalo dva dni zapored, trenirali le še v dvorani. To pove ogromno. Pogoji za delo so zelo pomembni. V Sloveniji so dobri. Podobno velja za gledalce. Slovenija je vložila veliko v gradnjo majhnih, a udobnih štadionov. V tem ste močno prehiteli Hrvaško.

Slovenska liga je dobra. Igra se čvrsto, dobro igra tudi vaša reprezentanca. Slovenija je, kar zadeva nogomet, pogosto podcenjena, sam pa menim drugače. Mislim, da Slovenija v tem trenutku daje svoj maksimum.

Na Bonifiki bi si želel več gledalcev, ki bi spremljali prvoligaške nogometne dvoboje. Foto: Žiga Zupan/Sportida

A slovenski ligi manjka nekaj, kar ima Hrvaška. Ozračje. Energija, duša s tribun. Tisto, kar imata Split ali Rijeka. Prepričan sem, da bi moji igralci, če bi bil na zadnji tekmi z Gorico (0:0) boljši obisk, pokazali bistveno več in zmagali. Tako pa je manjkalo energije in adrenalina. Res škoda, da ni v Sloveniji več gledalcev. Zahvalil bi se vsem Slovencem, ki prihajajo na štadione, a bi rad, da bi jih bilo še več.

Koprčani so na zadnjih dveh tekmah v 1. SNL remizirali brez zadetkov. Foto: Žiga Zupan/Sportida V Ljudskem vrtu tribune ne bodo osamljene, saj velja Maribor za najbolj nogometno mesto v Sloveniji.
Res je, o Mariboru sem slišal že veliko pozitivnega. Maribor je v tem pogledu, izkazovanju ljubezni klubu, podoben Splitu. Redno spremljam slovenski nogomet, smo vendarle sosedi. Tako spremljam tudi nogomet v BiH in Srbiji. Že dolgo vem, da je v Sloveniji najboljše vzdušje v Mariboru. Izžareva posebno strast. Zaradi tega je v prednosti. Moram pa priznati, da je Olimpija v zadnjih sezonah prišla na višjo raven, zato bo pri vrhu še zelo zanimivo.

V vašem klubu je ogromno tujcev, ki po svoje odžirajo mesta mlajšim igralcem iz klubskega podmladka. Je to prava strategija?
Nobena liga ne more biti dobra brez tujcev. Je pa vprašanje, ali klubi, ki se ne bojujejo za naslov, res potrebujejo tako veliko tujcev. Če bi vodil ambiciozen klub, ki se želi uvrstiti od 5. do 8. mesta, ne bi bil privrženec tako velikega števila tujcev. Kakovosten slovenski nogometaš je malce dražji od tujih, to je res, a moraš vedno izbrati kakovost. To je dejstvo.

Ker je v Kopru veliko tujcev, merite očitno na mesta, višja od petega.
Prihodnje leto bomo zagotovo boljši. Če bomo zdravi, bomo zmožni pokazati veliko več.

Po podpisu pogodbe na Bonifiki v družbi rojaka Andyja Bare. Foto: FC Koper

Povedal bi še, da se počutim srečnega, ker lahko treniram takšen slovenski klub. S Koprom se je moja kariera že prepletala. Svojo prvo profesionalno pogodbo sem kot igralec sklenil s Koprom, tako da v življenju ni naključij. Dobro poznam mesto. Prihajam iz kraja Žminj, ki leži v osrčju Istre. Lahko povem, da mu je Koper po mentaliteti zelo podoben. Takoj se začuti podobnost, tako da nisem imel nobenih težav s prilagoditvijo.

Odkar ste trener Kopra, sploh še niste zmagali na Bonifiki. Zakaj?
S tem se ne obremenjujem. Delam najbolje kot lahko. Igralcem primanjkuje samozavesti. Ko sem prišel, je bil Koper šesti. Tudi zdaj je šesti, a smo zelo blizu četrtemu mestu. Morda je to naš maksimum. Ne blestimo, to ni težko ugotoviti, a ne morem reči, da sem razočaran. Ob upoštevanju vseh nesreč in težav, ki nas obkrožajo, smo lahko še zadovoljni z uvrstitvijo. Za zdaj. Prihodnje leto bo bolje.