Torek, 28. 7. 2020, 18.00
4 leta, 4 mesece
Najdaljši nizi državnih naslovov
Juventus bližje Mariboru kot prvaku Gibraltarja in Latvije
Juventus si je pretekli konec tedna zagotovil nov naslov in potrdil vladavino v italijanskem prvenstvu, ki zdaj traja že devet let. Kljub temu Torinčanom manjka še precej, da bodo postali evropski rekorderji. Katerim klubom v Evropi je uspelo zabeležiti največ naslovov državnega prvaka v nizu in kdo se lahko pohvali z največ lovorikami?
Ko je Juventus v zadnji tekmi 36. kroga italijanskega prvenstva v nedeljo zvečer v Torinu z 2:0 premagal Sampdorio, si je dva kroga pred koncem prvenstvene sezone pred Interjem Samirja Handanovića in Atalanto Josipa Iličića nabral neulovljivih sedem oziroma osem točk prednosti.
Torinčani so tudi pod vodstvom novega trenerja Maurizia Sarrija pričakovano potrdili vladavino na Apeninskem polotoku, ki zdaj traja že od sezone 2011/12. Takrat je Juventus do prvega v nizu devetih naslovov italijanskega prvaka popeljal zdajšnji trener Interja Antonio Conte in v Torino prinesel prvi naslov državnega prvaka po veliki podkupovalni aferi Calciopoli leta 2006. Pred tem je bil Juventus nazadnje prvak leta 2003. Naslova iz let 2006 in 2005 so mu takrat odvzeli in ga pahnili v drugo ligo.
Ko so se pri Juventusu ekspresno vrnili med prvoligaše, se je začel njihov vzpon, ki je prvi vrhunec dočakal leta 2012 in še kar traja. Torinčani so s 36 naslovi italijanskega prvaka tudi absolutni rekorderji po številu lovorik, ki so jih na Apeninskem polotoku osvojili. Kar enkrat več od njihovih najbližjih zasledovalcev, Milana in Interja, ki sta trenutno pri številki 18. Rekorden je seveda tudi niz Juventusa devetih naslovov prvaka, a zgolj v italijanski konkurenci. V Evropi obstaja še kar nekaj klubov, katerih vladavina v domačih državnih prvenstvih je trajala še precej dlje.
Vladavina nogometašev Skonta iz Rige je v Latviji trajala med letoma 1991 in 2004.
Za en naslov prekratki za svetovnimi rekorderji iz Oceanije
Kdo je na vrhu? Rekorderja sta dva. Prvi je nesporni kralj gibraltarskega nogometa Lincoln, ki je med sezonama 2002/03 in 2015/16 nanizal kar 14 sezon, po katerih je bil na vrhu prvenstvene lestvice ob koncu sezone. Zanimivo, Lincoln je v sezoni 2016/17 brez naslova ostal z zaostankom samcate točke, potem pa je naslove spet osvajal vse do danes.
Podobno, osvojili so kar 14 prvenstvenih lovorik v nizu, je med letoma 1991 in 2004 v Latviji uspelo tudi nogometašem Skonta iz Rige.
Nogometaši najuspešnejših klubov iz Gibraltarja in Latvije so le za en naslov zaostali za svetovnimi rekorderji. Nogometaši ekipe Tafea, ki je bila med letoma 1994 in 2009 15-krat v nizu prvak oceanske države Vanuatu.
Na drugem mestu evropske lestvice sta s 13 naslovi državnega prvaka v nizu dva redna udeleženca lige prvakov v tem tisočletju. Norveški Rosenborg, katerega vladavina je trajala med letoma 1992 in 2004, ter beloruski BATE Borisov, ki je bil najboljši med letoma 2006 in 2018.
Če njegove vladavine leta 2017 z Rijeko ne bi zmotil Matjaž Kek, bi Dinamo nanizal 15 naslovov hrvaškega prvaka.
Če ne bi bilo Matjaža Keka, bi bil Dinamo svetovni rekorder
Na petem mestu najdemo zagrebški Dinamo, ki je bil med sezonama 2005/06 in 2015/16 hrvaški prvak v 11 sezonah v nizu. Vladavino Zagrebčanov je potem leta 2017 prekinil Matjaž Kek, ki je bil takrat prvak z Rijeko. Dinamo je potem hrvaški prvak postal tudi v naslednjih treh letih.
Če je Zagrebčanom vmes ne bi zagodel zdajšnji selektor, ki so si ga letos želeli zvabiti na svojo klop, bi bili danes torej svetovni rekorderji. Pohvalili bi se lahko s 15 naslovi v nizu, tako kot omenjeni klub iz Oceanije.
Nihče nima toliko lovorik, kot jih imajo v Glasgowu
Glasgow Rangers je bil nazadnje prvak leta 2011, a je s 54 prvenstvenimi naslovi še vedno evropski rekorder. Upoštevajoč nize, ki trajajo, je Juventus sicer na vrhu skupaj s še dvema kluboma. S Celticom, ki je devet let nepremagljiv na Škotskem, in Ludogorcem, ki mu devet sezon v nizu ni para v Bolgariji.
Ko beseda nanese na število prvenstvenih lovorik, ki so jih osvojili, so na vrhu nogometaši Glasgow Rangersa. Čeprav so do zadnje prišli pred devetimi leti, so nogometaši z Ibrox Parka osvojili že kar 54 prvenstvenih lovorik.
Omenimo še, da je po številu pokalnih lovorik v nizu rekorder Vaduz iz Liechtensteina. Nanizal jih je 14. Ta klub je najboljši tudi, upoštevajoč absolutne pokalne lovorike. Zbral jih je kar 47.
Maribor je brez konkurence v slovenskem nogometu, visoko pa kotira tudi v mednarodnem merilu.
Tudi Maribor je poskrbel za spoštovanja vreden niz
V Sloveniji je v obeh konkurencah, tako po številu prvenstvenih lovorik v nizu kot tudi absolutno, seveda rekorder kdo drug kot Maribor. Vijoličasti so bili med sezonama 1996/97 slovenski prvaki sedem sezon v nizu.
Skupaj so Mariborčani v Sloveniji sicer osvojili 15 prvenstvenih lovorik.
Najdaljši nizi sezon z zaporednimi naslovi prvaka:
13 – Bate Borisov (Belorusija, od 2006 do 2018) in Rosenborg (Norveška, od 1992 do 2004)
11 – Dinamo Zagreb (Hrvaška, od 2006 do 2016)
10 – Dinamo Tbilisi (Gruzija, od 1990 do 1999), Dinamo Berlin (Vzhodna Nemčija, od 1979 do 1988), MTK Budimpešta (Madžarska, od 194 do 1925), Pjunik (Armenija, od 2001 do 2010) in Šerif (Moldavija, od 2001 do 2010)
...
Najdaljši trenutni nizi sezon z zaporednimi naslovi prvaka:
8 – Bayern München (Nemčija, od 2013)
7 – APOEL (Ciper, od 2013*), Qarabag (Azerbajdžan, od 2014), Salzburg (Avstrija, od 2014) in Astana (Kazahstan, od 2014)
...
*- Sezona 2019/20 je bila odpovedana.
Absolutno število naslovov prvaka:
53 – Linfield (Severna Irska)
51 – Celtic Glasgow (Škotska)
45 – Olympiacos (Grčija)
37 – Benfica (Portugalska)
36 – Juventus (Italija)
34 – Ajax (Nizozemska), Anderlecht (Belgija) in Real Madrid (Španija)
33 – Sparta Praga (Češkoslovaška in Češka)
…
Najdaljši nizi sezon z zaporednimi naslovi prvaka v Sloveniji:
5 – Maribor (od 2011 do 2015)
4 – Olimpija (od 1992 do 1995)
3 – Gorica (od 2004 do 2006)
2 – Domžale (od 2007 do 2008)
...
Absolutno število naslovov prvaka v Sloveniji:
6 – Olimpija
4 – Gorica
2 – Domžale
1 – Celje in Koper
1