Sobota, 18. 11. 2023, 16.00
9 mesecev, 3 tedne
Slovenija se je pred natanko 14 leti uvrstila na SP 2010
Ko je Slovenija spravila v zadrego in šokirala ruske oligarhe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,89
Matjaž Kek se je takole znašel na rokah varovancev pred natanko 14 leti v Mariboru. Se bo podobno godilo tudi v ponedeljek v Ljubljani?
Danes mineva natanko 14 let od nepozabnega večera v Ljudskem vrtu, v katerem je Slovenija prekrižala načrte arogantni Rusiji in se z zlatim zadetkom Zlatka Dedića uvrstila na svetovno prvenstvo. Na še zadnje veliko tekmovanje, kjer je zaigrala Slovenija. Kaj kmalu bi lahko cvetober največjih nogometnih novembrskih podvigov dopolnil še 20. november. Tudi tokrat bo imel glavno besedo Matjaž Kek. Pred 14 leti je tako šokiral slovitega Nizozemca Guusa Hiddinka, da ta po usodnem porazu Rusije v Mariboru sploh ni prišel na novinarsko konferenco. Tokrat ga čaka obračun z nepredvidljivim Kazahstanom.
Trije Slovenci, ki so s svojimi zadetki poskrbeli za nepozabne novembrske večere in podvige slovenskega nogometa. Miran Pavlin (1999), Mladen Rudonja (2001) in Zlatko Dedić (2009).
November prinaša veliko prekrasnih spominov na nepozabne podvige slovenske nogometne reprezentance. V tem mesecu se je trikrat uvrstila v velika tekmovanja. V ospredju so številke 14, 17 in 18. Predstavljajo najlepše zgodbe, ki jih je v obdobju državne samostojnosti napisala Slovenija.
Tako je Mladen Rudonja 14. novembra 2001 z zadetkom v Bukarešti popeljal Slovenijo na prvo svetovno prvenstvo, Miran Pavlin je 17. novembra 1999 v zasneženem Kijevu poskrbel za krstno udeležbo na evropskem prvenstvu, Zlatko Dedić pa pred natanko 14 leti, bilo je 18. novembra 2009, spravil na noge Slovenijo z zadetkom proti Rusiji, po katerem so si takratni izbranci Matjaža Keka zagotovili nastop na SP 2010.
Rusi, polni denarja in načrtov, so bili prepričani v napredovanje
Na prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za SP 2010 je v Moskvi rusko mrežo zatresel Nejc Pečnik ...
To je bil imeniten uspeh, ki je odmeval po svetu. Leto pred tem je namreč Rusija na Euru 2008 pustila izjemen vtis in se uvrstila v polfinale, kjer jo je ustavila poznejša prvakinja Španija. Pod vodstvom prekaljenega nizozemskega trenerskega veljaka Guusa Hiddinka je precej uspešno preskakovala ovire, v play-offu za SP pa ji je, vsaj takšni so bili odzivi iz Moskve, žreb kroglic namenil Slovenijo in jih osrečil. Rusi, polni denarja in načrtov, kaj vse bodo počeli na jugu Afrike, so bili prepričani, da bodo zlahka odpravili tekmeca. Zato je bilo razočaranje, ko se jim je operacija SP 2010 dokončno zalomila v Ljudskem vrtu, še toliko večje.
V prvi tekmi dodatnih kvalifikacij so res dokazali, zakaj so jih takrat uvrščali v vrh evropskega nogometa. Bili so boljši, na polnem stadionu Lužniki, kjer se je zbralo več kot 70 tisoč ljudi, ogrožali slovenska vrata z vseh strani in si priigrali zelo dobro vodstvo z 2:0.
Nato so se, tudi po zaslugi razigranega Samirja Handanovića, ustavili. Nepričakovano je začel mleti slovenski stroj, ki je večji del srečanja miroval in komaj kljuboval ruskim napadom. No, zadnje minute so pripadle gostom, ko pa je rezervist Nejc Pečnik zatresel mrežo (2:1), se je Sloveniji odprla ogromna priložnost za napredovanje.
Dvoboj v Mariboru sta na častni tribuni spremljala tudi takratni ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in pa slovenski premier Borut Pahor.
Zlatko Dedić: Bilo je fantastično. Bolje kot kadarkoli.
... na povratni tekmi v Ljudskem vrtu še Zlatko Dedić.
Rusi kot Rusi so bili še vedno prepričani o skupni zmagi. Na Štajerskem, kamor se je odpravilo tudi nekaj vidnih ruskih politikov in oligarhov, polnih milijard na bančnih računih, so nameravali ciklus zaključiti s kljukico. Pri tem so naredili ogromno napako. Podcenili so Slovence, ki jim je ob fanatični borbi in glasni podpori navijaškega kotla, Ljudski vrt je bil 18. novembra razumljivo poln do zadnjega kotička, uspel podvig podvigov. David je premagal Goljata.
Edini zadetek na tekmi je dosegel Zlatko Dedić. Gol je zadel tik pred odhodom na polčas, ko je v mrežo pospremil predložek Valterja Birse. "Od Handanovića naprej smo zelo dobro začeli akcijo, potem je žoga potovala prek sredine in do Birse na desni strani. Poznam ga zelo dobro, zato sem vedel, kaj bo naredil. Z Novakovićem sva stekla pred gol in bila pripravljena na žogo. Potem se je zgodilo, kar se je zgodilo. Vrhunska akcija in gol. Težko je komurkoli, ki česa takega ni doživel, opisati, kako sem se počutil. Fantastično, seveda. Bolje kot kadarkoli,'' je v pogovoru za Sportal z Rokom Viškovičem ob deseti obletnici zlatega zadetka pojasnjeval Dedić.
Majhna Slovenija jo je zagodla največji državi na svetu. Takratni predsednik Rusije Dmitrij Medvedjev, ki je bil po zadnjem sodnikovem žvižgu v družbi takratnega predsednika Slovenije Danila Türka, se je znašel v zadregi.
Ruskega selektorja Hiddinka sploh ni bilo na konferenco
Guus Hiddink je eno največjih razočaranj v trenerski karieri doživel v Mariboru.
Kekova četa je z 1:0 pahnila bogatega favorita na kolena, na svetovno prvenstvo je na začudenje sveta, najbolj pa širne Rusije, odpotovala presrečna in (takrat) zedinjena Slovenija.
To je bil eden najlepših trenutkov v zgodovini slovenskega nogometa, vzvišeni Rusi so doživeli takšno ponižanje, da se šokirani Guus Hiddink po mariborski zaušnici sploh ni udeležil novinarske konference! Z dolgimi nosovi in glavobolom so se vrnili v Rusijo, zapravljena je bila priložnost generacije, da bi naredila kaj več še na svetovnem odru.
Slovenski nogometni junaki, ki se jim je po zmagi priklonil tudi selektor Matjaž Kek, takratni predsednik vlade Borut Pahor pa je izpolnil obljubo in jim zloščil nogometne čevlje, so se veselili vso noč, naslednji dan jih je že čakal slavnostni sprejem v Ljubljani. Slovenija je bila na nogah, to je bil še zadnji nastop reprezentance na velikem tekmovanju.
Slovenija se je zadnjič na veliko tekmovanje uvrstila pred natanko 14 leti.
Navdušenje navijačev po nepozabni zmagi nad Rusijo pred južno ploščadjo Ljudskega vrta.
V ponedeljek bi se lahko seznam "svetih" novembrskih slovenskih nogometnih praznikov še razširil. Če bo Kekova četa ostala neporažena s Kazahstanom, sodeč po samozavesti in motiviranosti slovenskih reprezentantov se bodo trudili, da bi nadigrali in premagali daljnega tekmeca iz dežele azijskih step, se bo številkam 14, 17 in 18 pridružila še 20. Trojček bi postal četverček, poker največjih uspehov, ko si je Slovenija zagotovila preboj med elito.
Slovenski nogometaši v en glas napovedujejo, da bodo v ponedeljek prikazali veliko boljšo predstavo od tiste v petek na Danskem in s Kazahstanom izkoristili priložnost generacije.
Če bi to uspelo, zagotovo ne bi manjkalo podobnih prizorov proslavljanja, kot smo ga v Sloveniji nazadnje spremljali pred 14 leti pred južno ploščadjo Ljudskega vrta. Zdaj bi se vse skupaj dogajalo v Stožicah. Prvič.
