Torek, 20. 9. 2016, 10.00
7 let, 2 meseca
Slovenski rekorder med trenerji na tujem
Matjaža Keka imajo na Hrvaškem tako radi, da podira slovenske mejnike
Slovenski trener Matjaž Kek je v nedeljo popeljal nogometaše Rijeke do zgodovinske zmage nad zagrebškim Dinamom (5:2). Mariborčan vodi hrvaški klub že tri leta in pol. Tako dolgo v neprekinjenem nizu na čelu tujega prvoligaškega kluba ni zdržal še noben Slovenec.
Na Reki ne manjka hvalospevov na račun nedeljske nogometne rapsodije, ki so jo na štadionu Rujevica uprizorili izbranci Matjaža Keka. Po zmagi nad Dinamom (5:2), ki je presenetila hrvaško javnost, je ostal skromen. Mediji niso dočakali besed, iz katerih bi razbrali samohvalo.
"Čestital sem igralcem. Kaj pa bi moral še napraviti, peti z njimi? Da bi odšel z njimi v noč in proslavil visoko zmago? Tega ne delam, niti ne bi bilo pošteno. To je njihovo slavje, nova tekma jih čaka čez tri dni. Igralci lahko gredo ven in si dajo duška, vsak od njih pa ve, kdaj se mora vrniti domov. To je pri meni božja beseda," je v nedeljo po navdihnjeni in zelo učinkoviti predstavi Rijeke dejal Kek in osrednje zasluge za nevsakdanje visoko zmago namenil igralcem.
Če si bedak, ti takšna zmaga lahko škoduje
Postal je šele drugi trener, ki je mrežo Dinama na dvoboju hrvaškega prvenstva napolnil s petimi zadetki. Na seznamu se je pridružil Krunoslavu Jurčiću, nekdanjemu trenerju tako Dinama kot tudi Maribora, ki je pred devetimi leti s Slaven Belupom premagal Zagrebčane s 5:2. Branilce hrvaškega naslova je ponižal z enakim rezultatom, kot jih je Kek.
Vrhunci srečanja na Reki:
"Ne smemo biti bahati," opozarja 55-letni Mariborčan. "Tako premagati prvaka, ki vlada na Hrvaškem in nastopa v skupinskem delu lige prvakov, predstavlja le spodbudo za naprej. Če si pameten, seveda. Če si bedak, potem lahko takšna zmaga povzroči le težave," se zaveda dvoreznega meča, ki je v svetu nogometa prisoten ob tako velikih zmagah.
Primeri, ko ekipe podležejo evforiji in izgubijo stik z realnostjo, niso redki. Kek se trudi, da se takšen duh ne bi nikdar naselil v njegovo slačilnico.
"Ne smemo biti bahati, ampak moramo ostati športniki. Jutri prinaša nov dan, čakajo nas novi izzivi," je po poročanju hrvaškega časnika Novi list še povedal trener vodilnega hrvaškega kluba.
Nekateri so ga želeli celo za hrvaškega selektorja
Štajerec se je na Hrvaško preselil pred tremi leti in pol. Na Reko, natančneje v Opatijo, kjer prebiva in se vsakodnevno vozi na treninge v prestolnico Kvarnerja, se je preselil spomladi leta 2013. Dobri rezultati so mu hitro dodelili status najbolj priljubljenega in spoštovanega Slovenca na Hrvaškem.
Z Rijeko je bil tako uspešen, da so ga nekateri želeli videti celo na mestu hrvaškega selektorja, kar je v deželi, silno ponosni na domače nogometne delavce, izjemen kompliment.
Štajerec je doživljal vzpone in padce, a je bilo prvih toliko več, da je ostal trdno prikovan v trenerskem sedlu. Njegova ekipa vsako sezono menja obličje in izgublja najboljše posameznike. Tako je bilo tudi to poletje, ko je kot zadnji reško ladjo zapustil prvi strelec Roman Bezjak, njegov trener in rojak pa je lahko pri tem le skomignil z rameni.
Navijači Rijeke so v sedmih nebesih, saj je Kekova četa na prvem mestu v hrvaškem prvenstvu.
Slovenske barve poleg Keka na Reki zastopa še Matic Črnic, ki še čaka na pravo priložnost. V nedeljo ni kandidiral za derbi. Rijeka je vodilna, navijači pa po občutni prednosti pred Dinamom, ki zaostaja štiri točke, spet razmišljajo o uresničitvi goreče in še nedosanjane želje, ki je naslov državnega prvaka.
Za popolno zbirko mu manjka še največja lovorika
Z Rijeko je osvojil pokalno in superpokalno lovoriko, zdaj pa želi postati še hrvaški prvak. Pušnikov Hajduk zaostaja šest točk, a Splitčani, ki so v zadnjih sezonah postali redne in lahko ukrotljive stranke Rijeke, Rečanov niti ne skrbijo.
Še najbolj jih skrbi, kaj bi se pripetilo s klubom in ekipo, če bi se za odhod odločil trener Kek. Tega filma Rečani ne bodo doživeli še kar nekaj časa, saj je nekdanjemu trenerju Maribora na Rujevici tako lepo, da ne bi zdajšnjega ugodja zamenjal za nič.
Pred njim je velikanski izziv. Postati namerava prvi trener, ki bi Rijeko popeljal do državne lovorike. V Sloveniji je z Mariborom že osvajal naslove, na Hrvaškem je za zdaj v klubske vitrine na Reki pospravil le pokalno in superpokalno lovoriko. Za popolno zbirko mu manjka še tista največja.
Prvi, ki je na istem mestu vzdržal vsaj štiri sezone
Slaviša Stojanović je popeljal Crveno zvezdo do naslova srbskega nogometnega prvaka. Kek s svojim neprekinjenim delom na Hrvaškem podira mejnike slovenskih trenerjev, ki so v tujini vodili prvoligaške nogometne klube. Ni ga še bilo junaka, ki bi na klopi istega kluba vztrajal že skoraj štiri sezone. Vse do pojava ogromnega zadovoljstva navijačev Rijeke z delom 55-letnega Mariborčana.
V tujini je prvoligaške klube vodilo že veliko slovenskih strategov.
Nekateri so osvajali celo državne naslove (Slaviša Stojanović pri Crveni zvezdi, Branko Elsner pri Wacker Innsbrucku), nekateri so v nemški bundesligi z najmanj vrednim moštvom mešali štrene favoritom (Bojan Prašnikar pri Energieju), nekateri so se za točke avstrijskega prvenstva merili s kar nekaj različnimi klubi (Milan Miklavič), nekateri so bili uspešni v Aziji (Zdenko Verdenik na Japonskem), spet drugi v Afriki (Ivo Šajh v Nigeriji), nobeden pa ni ostal zvest istemu klubu tako dolgo kot Kek.
V tujini si je ali si še vedno služi nogometni trenerski kruh kar nekaj Slovencev.
Zato je podvig nekdanjega slovenskega selektorja v obdobju, ko klubska vodstva ob slabših rezultatih hitro režejo trenerske glave, še toliko večji.
Katere prvoligaške klube so še vodili slovenski trenerji v tujini?
Trener | Klubi |
---|---|
Branko Elsner | Wacker Innsbruck (Avstrija - 1968/70, 1972, 1974-76) |
Srečko Katanec | Olympiakos Pirej (Grčija - 2002/03) |
Matjaž Kek | Al Ittihad (Savdska Arabija - 2011/12) |
Miloš Kostić | Željezničar Sarajevo (BiH - 2016) |
Milan Miklavič | Union Wels (1982/84), SK Voest Linz (1984/85), DSV Alpine (1989/91), GAK Gradec (92/93), Admira Wacker (1988/99 in 1999/2000) |
Darko Milanič | Sturm Gradec (Avstrija - 2013/14) |
Robert Pevnik | Rabotnički Skopje (Makedonija - 2012) |
Bojan Prašnikar | AEL Limassol (Ciper - 2005/06), Energie Cottbus (Nemčija - 2007/09) |
Jože Prelogar | Austria Kärnten (Avstrija - 2009/10) |
Marijan Pušnik | Pasargad Tehran (2004-05), Damash (2010-11, oba Iran), Hajduk Split (Hrvaška - 2016) |
Miloš Rus | Zagreb (Hrvaška - 2006) |
Slaviša Stojanović | Crvena zvezda (Srbija - 2013/14), Lierse (Belgija - 2014/15), Changchun Yatai (Kitajska - 2016) |
Ivo Šajh | Tahaddi (Libija - 2001/02), Jasper United (Nigerija - 2003), Al Zawiyah (Libija - 2008), Kano Pillars (Nigerija - 2009) |
Ermin Šiljak | Botev Plovdiv (Bolgarija - 2015) |
Zdenko Verdenik | Austria Dunaj (Avstrija - 1998/99), JEF United (2000-01), Nagoya Grampus (2002-03), Vegalta Sendai (2003-04), Omiya Ardija (2012/13 - vsi Japonska) |
Tu so še Toplak, Petrović, Bloudek, Djurovski in Reja
Edoardo Reja je star 70 let. Prihaja iz Ločnika pri Gorici, nazadnje pa je v prejšnji sezoni vodil Atalanto iz Bergama.
Velja omeniti tudi nekaj strokovnjakov, ki so in niso Slovenci, pa so ali še delujejo v tujini. Eden izmed njih je nekdanji mladinec Maribora ter napadalec Olimpije Ivan Toplak, ki je pred polovico stoletja vodil "domačo" Crveno zvezdo, pozneje pa kar nekaj ameriških klubov, bil je tudi selektor Indonezije in olimpijske reprezentance Jugoslavije, s katero je v Los Angelesu (v ekipi je imel tudi Katanca in Marka Elsnerja) osvojil bronasto medaljo. Rojen Beograjčan je star 84 let.
Srb Mihailo Petrović je pet let preživel pri Olimpiji, kot trener pa sledil mentorju Ivici Osimu ter vodil Sturm, Sanfrecce Hirošima, zdaj pa dirigira japonskemu prvoligašu Urawa Red Diamonds, kjer sta njegova varovanca Zlatan Ljubijankić in Branko Ilić.
Omeniti velja tudi Marijana Bloudka, očeta nekdaj izjemno talentiranega Sandra. Nekdanji trener Maribora, s katerim je osvojil slovenski pokal, je v BiH treniral tudi Čelik, Zrinjski in Široki Brijeg.
Nekdanji velikan jugoslovanskega nogometa, Makedonec Milko Djurovski ima tudi slovenski potni list. V domovini je treniral Vardar in Belasico, na Slovaškem Zlate Moravce, v BiH pa sarajevsko Slavijo.
Ne smemo pozabiti tudi na Edoarda Rejo, izkušenega slovenskega zamejca, ki je vodil tudi takšna italijanska velikana, kot sta Napoli in Lazio.
6