Pozabljeni as slovenskega nogometa, ki ga rešujejo nepremičnine

Spada med tiste slovenske nogometaše, ki so ustvarili odmevno kariero v tujini, a se poslovili ''čez noč'', nenapovedano, daleč od medijske pozornosti in žarometov. Pravega nogometa, več kot desetletje je podaril zlasti grškim klubom, ne igra že pet let.

Mirnes Šišić (drugi z leve v zadnji vrsti) obožuje igranje malega nogometa v dresu velenjske ekipe Korektbau. ''Seveda ga pogrešam. Le kdo ga pa ne bi? Ne igram več nogometa, a ga poskušam nadoknaditi z rekreacijo. Vsak dan treniram, hodim v fitnes, igram mali nogomet z ekipo Korektbau. Sem tudi član humanih zvezdic, Art Football Team Slovenija, s katerimi igramo veliko tekem in nastopamo na svetovnem nogometnem prvenstvu glasbenikov, tako da je zanimivo. Se kar dogaja,'' je Mirnes Šišić zadovoljen, da ohranja stik s športom. Telesno je še v dobri formi, čuti, da bi lahko še zadostil potrebam igranja vrhunskega nogometa, a se je po turbulentnem letu 2014 odločil, da bo njegov vsakdan sestavljen iz nekoliko drugačnih ritualov.

Nekaj let ni počel prav nič

Za slovensko izbrano vrsto je zbral 15 nastopov in dosegel dva zadetka. Foto: Vid Ponikvar Že pet let ni več profesionalni nogometaš. Obdobja, ko je prejemal plače za tisto, kar je pokazal na igrišču, je že davno konec. Dnevni ritem se je dodobra spremenil. ''Ko sem končal kariero, nisem nekaj let počel prav nič. Rekreativno sem igral le tenis, nogomet pa me ni zanimal. Da bi takrat kje delal? Ne, nisem čutil te potrebe. Zdaj, po dveh oziroma treh letih, se mi počasi vrača občutek za delo. Začel sem se ukvarjati z menedžerstvom. Če mi bo to všeč, bom nadaljeval, če pa ne bo šlo, bom pač počel kaj drugega,'' se spogleduje z novimi izzivi in napoveduje, da bi se lahko že prihodnji mesec kot menedžer podpisal pod prvi resnejši posel, saj želi enega izmed številnih nogometašev, željnih igranja v tujini, spraviti v Grčijo. V deželo, ki jo pozna kot lastno dlan, saj je v njej preživel več kot deset let.

O tem, kdo bi se lahko odpravil v Grčijo, noče javno razpredati. To je za zdaj poslovna skrivnost. Če mu bo uspel posel, se bo o tem poročalo januarja. ''Upajmo, da bo šlo,'' si želi, da bi se vse izšlo po načrtu.

''Menedžerstvo je edina stvar, za katero se mi zdi, da bi jo lahko počel po karieri. V drugih rečeh se ne vidim kaj preveč ,'' je odkrito priznal, katera vloga mu je najbolj pisana na kožo. Prepričan je, da bi mu lahko bogate izkušnje, ki jih je pridobil tako v klubski kot reprezentančni karieri, ne nazadnje pa tudi vsi poslovni triki, s katerimi se je srečeval na vedno nepredvidljivem Balkanu, pomagali na nadaljnji poti.

Po tekmah si je z veseljem vzel čas tudi za deljenje avtogramov. Foto: Vid Ponikvar

''Kot nekdanji igralec poznaš številne ljudi v nogometu, a se tvoja vloga, če si menedžer, povsem razlikuje od prejšnje. Moraš se bolj ukvarjati z igralcem, z ljudmi. In to je zanimivo.''

Ima nekaj, od česar lahko živi

V kvalifikacijah za SP 2010 je zbral pet nastopov, na koncu pa ostal brez udeležbe na velikem tekmovanju. Foto: Vid Ponikvar Kako pa se v obdobju, ko je prekinil stik s profesionalnim nogometom, preživlja? Od kod črpa finančna sredstva? ''Še naprej se ukvarjam z nepremičninami. Imam jih že 15 let. Veliko sem jih kupoval, ko sem bil še igralec. Nekaj jih dajem v najem, nekatere imam tudi na morju. Apartmaje. To ni sporno. Tako imam nekaj, od česar lahko živim. Nekaj, s čimer se lahko človek tudi ukvarja,'' je predstavil osnovni vir prihodkov, s katerimi ima opravka v obdobju po koncu profesionalne nogometne kariere.

O kakšni pokojnini, ki bi si jo prislužil z igranjem nogometa, lahko le sanja. ''Pokojnina? Da, če bi si sam shranjeval denar v nogavico,'' se je pošalil in žalostno dodal, da v Grčiji v primerjavi s številnimi zahodnoevropskimi držav na kaj takšnega res ni mogel računati.

Nogometna kariera traja največ 15 let

V Velenju se bo z družino poleti preselil v novo hišo. Foto: Vid Ponikvar Ne skriva, kako zelo pogreša obdobje vsakodnevne rutine, ki jo je ustvarjal natrpan urnik treningov in tekem. ''Tega ni mogoče nadoknaditi. Tega občutka sploh ni mogoče vrniti, še manj kupiti. To moraš preprosto doživeti na lastni koži. Ko si profesionalni športnik, občutiš poseben adrenalin. A vsakega obdobja je enkrat konec. Še posebej nogometne kariere. To je pravzaprav zelo kratko obdobje v življenju. Sploh ni tako dolgo, da bi lahko rekel, kako si kot nogometaš užival 25 ali 30 let. Ne, traja le deset, največ 15 let. Če nekoliko zaokrožimo. Potem pa je konec. In nihče te ne opozarja na tisto, kar sledi po koncu kariere. Morda le tvoja leta. Ko se nabirajo, sam pri sebi razmisliš, kako naprej. Tako sem se na primer poslovil sam. Dejal sem si, da svet vendarle stoji na mlajših, in prenehal igrati,'' se je leta 2014, ko je končal pot pri grškem klubu Ofi s Krete, namenoma umaknil z nogometnih igrišč.

Danes šteje 38 let, kar je starost, pri kateri na tekmovališčih vztrajajo še številni vrhunski nogometaši. Njega to ni zanimalo. Kariero je želel končati že mnogo prej. ''Rekel sem si, da je bilo dovolj. Ostala je družina. Imam majhna otroka, stara sta sedem mesecev ter dve leti in pol. To so res sladke obveznosti,'' najbolj uživa v prigodah, ki jih omogoča očetovska vloga.

S posebnim navdušenjem nam je opisoval, kako je tik pred tem, ko smo se slišali po telefonu, z otrokoma v Velenju, kjer dokončuje družinsko hiško, sestavljal vlake. ''Lepo se imamo. Res,'' komaj čaka, da se bodo lahko poleti preselili v novo gnezdece. Najprej se je igral z otrokoma, potem pa se odpravil na Koroško, kjer ga je čakal nastop na nogometnem turnirju v Prevaljah. Z rekreacijo ohranja strast do nogometa, zato noče izpuščati nastopov, niti pustiti soigralcev na cedilu. Tako kot v času profesionalnega igranja nogometa.  

Kje so nekdanji slovenski športni junaki? Odgovor ponuja rubrika druga kariera.

Rad bi se znašel v vlogi Zahovića, a ...

Ne bi se ustrašil izziva športnega direktorja. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Nikoli ga ni preveč mikalo, da bi se kot nekdanji nogometni reprezentant v domačih klubih preizkusil v kateri izmed drugačnih vodstvenih vlog, na primer vlogi športnega direktorja, s kakršno se spopadajo številna znana nogometna imena, izmed njih pa je v zadnjem desetletju daleč največji pečat pustilo delo Zlatka Zahovića v Mariboru.

''Zlatko je športni direktor pač zato, ker je bil pravi igralec in ker ima pravo ime. Je preprosto pravi človek za to. Vsi bi radi počeli to, kar opravlja on, a je v Sloveniji premalo klubov, preveč pa igralcev. Igralcev je, kolikor hočeš. Me pa ne bi bilo strah tega dela. Res se ga ne bi bal. Morda bi bilo zame še bolj idealno, a je pač tako, kot je. Nisem še dobil nobenega takšnega vabila. Noben klub me ni poklical, sam se pa že ne bom ponujal. Se bodo morali že oni spomniti,'' je kot rojeni Velenjčan namigoval na dejavnosti Rudarja, ki mu v tej sezoni ne gre prav nič po načrtih.

Zavrnil ponudbo iz Celovca

Še vedno redno hodi v Grčijo in obiskuje prijatelje. Kadarkoli, ko ima kaj prostega časa. Foto: Vid Ponikvar Ko se je Šišić leta 2003 iz vrst velenjskega Rudarja odpravil v tujino, ni slutil, da se odpravlja na pot, ki bo trajala več kot desetletje. Čeprav se številni slovenski reprezentanti v zrelih letih odločijo za vrnitev v domače prvenstvo, se je nekdanji zvezni igralec, ki je z grškim velikanom Olympiakosom iz Pireja zaigral tudi v ligi prvakov, takšnih idej branil.

''Ko sem se odločil, da ne bom več igral, sem dobil še nekaj ponudb. Dobival sem jih še leto ali dve. Zelo resna je bila tista, ki mi jo je dala Austria iz Celovca, a sem jo na koncu zavrnil,'' je priznal, kako je razmišljal vsaj o ponudbi iz sosednje države, kjer si v malce ''starejših'' letih služi kruh kar nekaj Slovencev. Vseeno je ostalo pri prvotni odločitvi.

Odločitvi o tem, da je pravi, resni nogomet, ki šteje za točke, že končal. Čeprav bi mu, vsaj glede na fizično pripravljenost, ki jo neguje in obnavlja malodane vsakodnevno, verjetno uspelo kariero podaljšati še za ogromno let.

Njegov zadnji trener je bil sloviti Italijan

Italijan Gennaro Gattuso je pred petimi leti vodil Ofi iz Herakliona. Foto: Getty Images Nazadnje je branil barve Ofija, kluba, ki prihaja z največjega grškega otoka. Njegov zadnji trener na Kreti je bil Gennaro Gattuso, sloviti nekdanji italijanski zvezdnik, ki danes vodi Napoli. Vročekrvni Italijan se je s Šišićem zapletel v nenavaden spor. Očital mu je namreč, da se je vedel kot vohun, saj naj bi tekmecu, v tem primeru moštvu Xanthi, izdal nekatere podrobnosti o taktični postavitvi. Xanthi je zmagal z 2:1, izkušeni Slovenec pa je bil označen za dežurnega krivca.

Klub je nato zaradi finančnih težav padel v tretjo ligo, Gattuso pa je kmalu zapustil klub. ''Gattuso je hotel kupiti klub, a so se nato začeli javljati vsi, ki jim je klub ostal dolžan denar. Ko je to videl, je odšel. Bilo je žalostno, zadnjih dveh krogov Ofi sploh ni več odigral.''

Veselje slovenskih reprezentantov po zmagi nad Severno Irsko v Mariboru v kvalifikacijah za SP 2010. Foto: Vid Ponikvar

Šišić ni bil najbolj srečen nogometaš pod Gattusovim vodstvom. ''Je tak trener, kot je bil igralec. Niti ne razumem, kako je lahko kot trener prišel tako daleč. Njegova taktika je, da se mora igrati zaprto. Da ne sme noben dati gola. A potem ga je težko tudi komu dati. Stalno smo imeli nizke rezultate, izgubljali smo veselje do nogometa,'' se spominja leta 2014, ko je nosil dres Ofija.

Ni hotel, da bi bil videti kot kreten

Prek Fife je tožil Ofi zaradi neizplačanih sredstev. Foto: Vid Ponikvar Čeprav naj bi šel spor tako daleč, da je razmišljal o tožbi Gattusa, tega ni naredil. ''Da bi se spuščal na sodišče? Saj bi bil videti kot kreten,'' je pojasnil, da ni nikoli tožil nekdanjega trenerja. Se pa še vedno z začudenjem spominja nenavadne obtožbe trenerja, da je pomagal tekmecu. Pozneje je prek Mednarodne nogometne zveze (Fifa) tožil klub zaradi neizplačanih sredstev.

Danes je vesel, da je Ofi spet primer urejenega kluba, kjer se igra dober nogomet. ''Trener je Grk Georgios Simos, s katerim sem tudi igral. Ima dobro ekipo, kakovostne Argentince in Brazilce. Četrti v ligi so. Pred kratkim sva se z Andražem Struno, bilo je na tekmi med Slovenijo in Poljsko, spraševala, kako je zdaj v Grčiji celo boljše kot prej. Zdaj se v Grčiji redno plačuje, je pa resda tudi manjši proračun. A se plačuje. Ni več tako kot prej. Igralci so končno vedno bolj zaščiteni. To se spreminja na bolje,'' se nerad spominja, kako je zaradi klubskega nespoštovanja finančnih obvez v karieri kdaj potegnil tudi krajšo.

Ni manjkalo veliko, pa bi pred desetletjem odpotoval na jug Afrike. Foto: Vid Ponikvar

''Grki so mojstri improvizacije. Pa Romuni, Bolgari, Turki in Srbi,'' ni pozabil tudi na beograjsko Crveno zvezdo, za katero je igral pred desetimi leti, srbski velikan pa mu je ostal dolžan kar nekaj denarja. Iz tega se je veliko naučil. ''Dobro, to je sestavni del kariere,'' iz tega ne dela drame.

Grčija namesto Anglije

Oba zadetka za reprezentanco je dosegel proti sosedom. Prvega proti Madžarski, drugega proti Hrvaški. Foto: Reuters S potekom kariere, v kateri je največ časa preživel v Grčiji, je bolj ali manj zadovoljen: ''Vse je OK. Nimam nobenih pripomb.'' Da se je za prvi skok v tujino odločil ravno za Grčijo, star je bil 22 let, je krivo naključje. Takrat bi moral iti v Anglijo, a mu je zaradi tega, ker ni imel statusa reprezentanta, možnost prestopa na Otok propadla.

''Včasih je veljalo takšno pravilo. Škoda. Takrat sem odšel v Grčijo. Angleži so mi dejali, da naj ostanem tam, dokler se ne reši zadeva. Meni pa je postalo tako všeč v Grčiji, da sem tam igral kar 12 let. Takrat je bilo krasno vzdušje. Evforija zaradi evropskega naslova leta 2004, olimpijskih iger v Atenah … Bilo je drugače kot zdaj,'' je v Grčiji kot nogometni legionar sprva zelo užival.

Njegove dobre predstave v Grčiji so postale opazne tudi v Sloveniji. Takratni in tudi zdajšnji selektor Matjaž Kek mu je omogočil, da leta 2008 debitira v državnem dresu. To je napravil v Novi Gorici proti Danski, že na naslednji tekmi na Madžarskem dosegel zadetek in odločil zmagovalca. Vsega skupaj je za reprezentanco zbral 15 nastopov. ''Lepo se je končalo. Zadovoljen sem s kariero. Mogoče bi kakšno malenkost spremenil, a sem zadovoljen.''

Kek je moral vzeti druge

Na Brdu pri Kranju je okusil evforijo, ki je spremljala Slovenijo pred SP 2010. Foto: Vid Ponikvar Ga je črtanje z razširjenega seznama, ko ga je Kek izločil tik pred zdajci, tako da ni odpotoval na jug Afrike, zelo zabolelo?

''Ne. To se je takrat tako zgodilo. Kek je moral vzeti druge tri nogometaše. Tako sta se dogovorila Zahović in Kek. Takrat je šlo pač življenje naprej. Kar te ne ubije, te naredi močnejšega, radi rečejo. Odigral sem pet tekem v kvalifikacijah za SP 2010, potem pa si je nekdo tako izmislil,'' je stežka sprejel odločitev, da ne bo odpotoval na svetovno prvenstvo. To je bila njegova velika želja. Slovenija se je takrat zadnjič uvrstila na veliko tekmovanje.

Leta 2012 se je vrnil v slovensko reprezentanco in zaigral proti številnim grškim znancem na prijateljski tekmi v Kufsteinu. Foto: Vid Ponikvar

''Želim si, da bi se Slovenija čim prej uvrstila na novo veliko tekmovanje, a v to težko verjamem. S tem, kar zdaj gledamo, s tem, kar imamo na voljo, bo to težko izpeljati. Jojo Iličić je na primer popoln. Je doktor nogometa, a ne more vsega storiti sam,'' je velik navijač slovenske izbrane vrste, v kateri med igralci najbolj spoštuje zvezdnika Atalante Josipa Iličića.

Rad se druži z glasbeniki

V zadnjih letih nastopa za Humane zvezdice. Po tem, ko ga Kek ni uvrstil med 23 izbrancev za SP 2010, je Šišićeva reprezentančna kariera zamrla za dve leti. Nato ga je v izbrano vrsto vpoklical Slaviša Stojanović. Zdajšnji selektor Latvije je s Šišićem sodeloval tudi v drugačnih vodah, na primer pri humanih zvezdicah, ekipi Art Football Team Slovenija, s katero nastopa na svetovnem nogometnem prvenstvu glasbenikov. ''Slave je moj prijatelj tudi zunaj sveta nogometa. Je pravi človek, pomagava si.''

Poleg njega so kot nekdanji znani slovenski nogometaši z glasbeniki v zadnjih letih sodelovali tudi Suad Fileković, Ermin Raković, Amir Karić in Simon Sešlar, če naštejemo le nekaj nekdanjih reprezentantov. To glasbenikom dovoljujejo pravila, saj ima vsaka ekipa pravico do nekaj zvenečih okrepitev, starejših od 40 let.

Kakšno pa je Mirnesovo glasbeno znanje, prijatelji ga kličejo Šile? ''Rad kaj zapojem, glasbil pa ne igram. Na turnirju v Moskvi je bil moj sostanovalec pevec Miro Todosovski. Rad obiskujem njegove koncerte, podobno velja še za enega soigralca, Guštija (Miha Guština). Izjemen vtis je name v Moskvi pustil tudi Sašo Kuzmanović. Lepo je biti v taki družbi,'' je zadovoljen, da po koncu kariere ohranja nogometno strast tudi z igranjem nogometa.

Miha Guštin Gušti in Miro Todosovski (oba desno) sta glasbenika po njegovem okusu.

To mu povsem zadošča. Posvetil se je mirnemu družinskemu življenju in rekreaciji, v Velenju gradi nov dom, hkrati pa se spoznava z vlogo nogometnega menedžerja. In se že veseli možnosti prvega resnejšega posla …

Sportal Slovenska smučarska junakinja v čvrstem hrvaškem primežu