Četrtek, 6. 2. 2025, 17.00
4 ure, 11 minut
Razvoj nogometne infrastrukture v Sloveniji
NZS edina v Sloveniji, ki daje denar za izboljšavo nečesa, kar ni njena last
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,72
Na sedežu NZS na Brdu pri Kranju je potekalo srečanje s predstavniki sedme sile pred začetkom spomladanskega dela 1. SNL.
Slabo nogometno igrišče ne koristi nikomur. Ne igralcem, ne klubom, sploh pa ne gledalcem in navijačem, zaradi katerih naj bi se nogomet sploh igral. Tega se zaveda tudi Nogometna zveza Slovenije (NZS). K razvoju nogometne infrastrukture skuša pomagati po najboljših močeh. Kako je sploh s tem na sončni strani Alp? Koliko sredstev imajo klubi oziroma lastniki objektov, kjer se igra nogomet, dejansko na voljo?
Nogometna infrastruktura se v zadnjih letih izboljšuje. Kar nekaj objektov je doživelo dobrodošle spremembe, splošno gledano pa Slovenija še vedno zaostaja za razvitim zahodom, tako da lahko o obdobju, ko bi lahko največje nogometne tekme na sončni strani Alp potekale tudi v najhladnejših zimskih mesecih, zgolj sanja. Če je krovna zveza kot nujnost izpostavila reflektorje, ki omogočajo igranje tekem v poznejših terminih, pa je talno ogrevanje travnate površine preprosto predrago, da bi si ga lahko privoščili slovenski prvoligaši. Zato ostajajo talci naravnih razmer in upajo, da bodo še naprej prevladovale zelene zime, kakršne so zadnja leta v Sloveniji.
Imajo pa klubi vseeno možnosti, da na različne načine izboljšujejo infrastrukturo. Krovna zveza jih je predstavila na posebnem srečanju s predstavniki sedme sile na Brdu pri Kranju. Iz katerih sredstev se lahko tako izboljšuje infrastruktura v Sloveniji? Krovna zveza je pojasnila, kako vlaga v izboljšanje nogometne infrastrukture skupaj s partnerji in ob podpori programa UEFA HatTrick ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Iz sredstev programa UEFA Hattrick je v zadnjih dveh letih izmed slovenskih klubov največ denarja pridobila Mura.
"Skupno je bilo v dveh letih programa UEFA HatTrick porabljenih 1.435.000 evrov za infrastrukturo, s potrjenimi novimi projekti v višini 1.110.000 evrov za leto 2025, medtem ko program predvideva skoraj šest milijonov evrov vlaganj v infrastrukturne projekte. Če k temu dodamo še tri milijone evrov s strani infrastrukturnih projektov NZS, je skupna vsota za vlaganje v infrastrukturo v obdobju 2022–2028 kar devet milijonov evrov," sporoča NZS in dodaja, da ključne naložbe vključujejo prenove stadionov, gradnjo igrišč z naravno in umetno travo ter izboljšanje razsvetljave in garderob. Projekt NZS vključuje cilj, da bi bilo v Sloveniji na voljo čim več naravnih travnatih igrišč za trening in nogometne šole.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je za razvoj športne infrastrukture v Sloveniji namenilo 50,2 milijona evrov. Za nogometno infrastrukturo je v letih 2024 in 2025 namenilo 11,4 milijona evrov, največ za igrišča z umetno travo.
"Med večje projekte sodijo investicije v prvoligaške klube, kot so Mura, Radomlje, Celje in Maribor, pa tudi pomoč klubom po sanaciji poplav. Poleg tega je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport zagotovilo dodatnih 11,4 milijona evrov za izboljšanje nogometne infrastrukture v obdobju 2024–2025," sporoča krovna zveza.
"Sredstva so na voljo, a je problem širši"
"Smo edina panožna zveza v Sloveniji, ki daje denar za izboljšavo infrastrukture nečesa, kar ni naša last," pravi generalni sekretar NZS Martin Koželj.
Obstaja pa pereča težava. Klubi imajo v dveh letih s strani programa Uefa HatTrick na voljo šest milijonov evrov, a so jih do zdaj izkoristili le četrtino (1,435 milijona).
"Sredstva so na voljo, a je problem širši. Treba je namreč zagotoviti vse pogoje, da lahko prideš do teh sredstev," generalni sekretar NZS Martin Koželj opozarja, da se je treba o tem dogovarjati s sogovorniki na občinski ravni in pravilno zastaviti projekt. Klubi v večini primerov namreč niso lastniki infrastrukture.
"Smo edina panožna zveza v Sloveniji, ki daje denar za izboljšavo infrastrukture nečesa, kar ni naša last. Lastniki so klubi ali občine, ki so odgovorni, da se stvari izboljšujejo, mi pa samo pomagamo, da se projekti bolje izpeljejo," je dejal Koželj.
Razpis SIPN je razpis za sofinanciranje infrastrukturnih projektov v nogometu. Krovna zveza je v ta namen od leta 2021 namenila 4,5 milijona evrov, namenjen pa je zlasti nižjeligašem.
"Ogromno je obiskov in lobiranja pri županih. Bolje da gremo do lastnikov objektov, do županov in zavodov, ter se z njimi pogovorimo o teh stvareh, kot pa s klubi," pojasnjuje Marko Čepelnik, vodja področja klubskega nogometa.
Igrišče z naravno travo stane pol milijona evrov
Milenko Ačimović, donedavni zelo uspešni selektor mlade izbrane vrste do 21 let, zdaj pa direktor reprezentanc, pogosto posluša zgodbe, kako so mlade slovenske igralce v tujini navdušili pogoji za delo.
"Želim si, da bi imeli v Sloveniji na voljo še več igrišč. Prvo, kar naredijo slovenskemu fantu v tujini, je to, da mu pokažejo igrišče, kjer trenirajo. Vsi se radi s tem pohvalijo," se direktor reprezentanc Milenko Ačimović zaveda, kako velik vtis to naredi na mladeniče, ki bi radi postali uspešni profesionalni nogometaši. V Sloveniji se zadeve glede tega izboljšujejo, a stremi celotna nogometna javnost k še boljšim pogojem.
Tega si želi tudi NZS. Njeni predstavniki obiskujejo župane in zavode, pogovarjajo se tudi s tujimi vlagatelji v slovenskih klubih, ki jih ni malo, v zadnjem obdobju so prisotni zlasti pri najboljših klubih na lestvici, in iščejo rešitve. Treba pa se je zavedati, da so stroški za slovenske nogometne razmere enormni. "Igrišče z naravno travo stane pol milijona evrov. NZS pač nima na voljo 30 milijonov evrov, da bi zadostila vsem. Delamo pa na tem, da se zadeve izboljšujejo," je poudaril Koželj.
Ajdovci zaradi višje sile še čakajo na reflektorje
Nogometni stadion v Ajdovščini bo čez nekaj mesecev bogatejši za umetno razsvetljavo.
Čepelnik je zadovoljen, saj se stvari počasi, a vendarle premikajo na bolje. Predstavil je tudi najnovejši primer dobre prakse. "Grosuplje je dobilo lep objekt z novimi reflektorji. Tudi v Ajdovščini bomo dobili reflektorje."
V prestolnici burje so nastopile težave, saj Ajdovci niso dočakali reflektorjev v načrtovanem roku. Zapletlo se je pri prevozu iz tujine. "Zaradi problemov s transportom reflektorjev še ni v Ajdovščini. Zadeva se bo prestavila za dva, tri mesece. Smo pa organizirali sestanek z vsemi klubi in nobeden ne vidi težave, da bi Primorje uvodnih nekaj domačih tekem v spomladanskem delu odigral v Ajdovščini. Pomembna je tudi obljuba lokalne skupnosti," je tako Čepelnik potrdil, da bodo sinovi burje, najbolj pozitivno presenečenje jesenskega dela 1. SNL, lahko igrali domače tekme v Ajdovščini. Jeseni so jih le nekaj, večino pa v Novi Gorici.
NZS se zahvaljuje Bravu za razumevanje
Bravo bo uvodno domačo tekmo v spomladanskem delu odigral v Spodnji Šiški, ki ima najmanjše igrišče v 1. SNL.
V 1. SNL igrata domače tekme v Domžalah dva sosedska kluba, Domžale in Radomlje, v Stožicah pa naj bi sobivala Olimpija in Bravo. Zaradi slabšega stanja travnate zelenice v Stožicah in nedavne manjše prenove, ki je vsaj za nekaj časa odpravila osnovne težave, se pri NZS bojijo, da travnata površina ne bo zdržala vseh obremenitev. V Stožicah se spomladi igrajo klubske tekme v 1. SNL, tu so še nastopi Olimpije v Evropi, pa reprezentanca in pokal.
"S klubi smo sprejeli dogovor, da bo Bravo prvo domačo tekmo v tem letu odigral na stadionu ŽAK v Šiški," se pri NZS zahvaljujejo Šiškarjem za razumevanje. Uvedli so neke vrste ''hibrid'', saj se bodo glede na stanje travnate površine v Stožicah sproti dogovarjali, ali bo Bravo domače tekme igral v Stožicah ali pa v Šiški. V petek bo tako Primorje na tekmi 20. kroga gostil v Šiški.
Popolna prenova celotne travnate površine v Stožicah bo opravljena po koncu sezone 2024/25.
Po koncu sezone 2024/25 sledi po zagotovilih Javnega zavoda Šport Ljubljana v Stožicah temeljita prenova zelenice. Trajala naj bi šest do sedem tednov, ravno takrat, ko ne bo uradnih tekem, tako v prvenstvu kot tudi v Evropi. "Do začetka prvenstva (sezona 2025/26) bo vse na želeni ravni," je prepričan Čepelnik, obenem pa je dosežen dogovor, da se stadion ŽAK v istem obdobju začne rušiti in prenavljati.
Treba bo spremeniti miselnost klubov
Marko Čepelnik je vodja področja klubskega nogometa na NZS.
Pomembno je tudi vprašanje (pravilnega) vzdrževanja zelenic, sploh v tako občutljivem obdobju, polnem podnebnih sprememb. "To je dodatna ovira, saj je trava živ material. Slaba trava ne služi nikomur. Ne igralcu, klubu ali gledalcem," sporoča Koželj in dodaja, da NZS glede tega pomaga klubom s svetovanjem.
"Treba bo tudi spremeniti miselnost klubov, da je treba včasih tudi z njihove strani vlagati v osnovo. Da ni pomemben samo kader, ampak tudi igrišče," je na druženju s predstavnikii sedme sile na Brdu pri Kranju še opozoril Čepelnik.
Pozitivna zgodba v Radomljah
Radomljani še nekaj časa ne bodo mogli igrati domačih tekem na svojem stadionu, saj še ne ustreza pogojem. "Klub je s predsednikom na čelu glede prenove infrastrukture zelo zagnan. Postavljena je tribuna s 600 sedeži, a na objektu manjka še dosti. Reflektorji, slačilnice, medijska tribuna, parkirišče. Iščejo se rešitve, prosijo nas tudi za pomoč. Novo igrišče v Radomljah smo sofinancirali z 250 tisoč evri. Kar se tega tiče, je to pozitivna zgodba," je Marko Čepelnik predstavil dogajanje v Športnem parku Radomlje, kjer mlinarji igrajo le prijateljske tekme, jeseni pa so izvedli tudi pokalno poslastico, ko so gostili Olimpijo.
