Alen Kozar uživa deset tisoč kilometrov od Slovenije, a idila žal ni popolna

Ni veliko slovenskih športnikov, ki bi se odločili, da si bodo kruh v tujini služili tako daleč. Eden izmed redkih je Alen Kozar. Ni se ustrašil sprememb. Čeprav je Singapur čez palec od Slovenije oddaljen okroglih deset tisoč kilometrov in leži na povsem drugem delu sveta, ga to ni ustavilo, da bi sončno stran Alp zamenjal za povsem drugačno podnebje. Za tropsko vročino in mokra monsunska obdobja.

Alen Kozar o Singapurju:

"Zakaj sem se podal tako daleč? Želel sem pač igrati. Pri Muri mi tega niso več omogočili. Ko sem se vrnil po hudi poškodbi kolena, ta mi je vzela skoraj leto in pol igranja, nisem več igral. Izgubil sem zaupanje trenerja in izpadel iz načrtov kluba. Zato sem želel oditi v tujino. Prejel sem nekaj ponudb, na koncu pa se odločil prav za Singapur. Zakaj? Z življenjskega vidika kot tudi s tega, da spoznam drugačno kulturo," je leta 2023 zapustil Prekmurje, kjer si je v dresu Mure pred tem ustvaril kultni status kapetana črno-belih, s katerimi je osvojil skoraj vse, kar se je osvojiti dalo.

Muro je zapustil leto dni po odhodu Anteja Šimundže. Ko je bil trener Damir Čontala, je želel zapustiti Muro že poleti, a se je nato vendarle dogovoril, da bo ostal, saj bi lahko prejel več minut za igranje. "To pa se ni zgodilo. Bilo je še slabše, zato sem se pozimi odločil za nov izziv," je v začetku leta 2023 sklenil dogovor z zdajšnjim klubom Balestier Khalsa. Foto: Aleš Fevžer

Pod vodstvom Damirja Čontale zanj ni bilo več mesta na igrišču, tako da se je odpravil na dolgo pot na drugo stran sveta. Po dveh letih, odkar živi v Singapurju in igra nogomet za Balestier Khalsa, priznava, da se ni odločil napačno.

Ko ima proste dneve, se prelevi v turista

Azijske turistične bisere s ponosom odkriva v dresu rojaka, košarkarskega superzvezdnika Luke Dončića, ki mu želi hitro okrevanje in vrnitev na parket. Foto: Osebni arhiv Vsaka selitev nogometaša prinaša tako pluse kot tudi minuse. O tem nam je imel naš gostobesedni sogovornik veliko za povedati. Na splošno je s tem, kar mu nudi Singapur, zelo zadovoljen. "Tu je drugačna kultura. Ljudje so odprti in te sprejemajo. Vseeno pa je največja težava, da si oddaljen deset tisoč kilometrov od Slovenije. Deset tisoč kilometrov te deli od dekleta, od družine. To je največja težava," nam je potožil Prekmurec, ki ga tako v Singapurju spremljajo mešani občutki.

V kratkih obdobjih brezdelja, ko klubsko vodstvo nogometašem odobri nekaj prostih dni, si žal ne more privoščiti obiska domovine. "Pot bi mi vzela preveč časa, tu so še vsa prestopanja z letalom. Da bi to izvedel, bi moral imeti prostih vsaj sedem dni. Tega pa žal nimam," se zaveda krute realnosti, ki ga omejuje pri tem, da bi se pogosteje družil s srčno izbranko in družino.

V dneh, ko v Singapurju ne igra nogometa, tako odkriva sosednje države. Preobleče se v turistično opravo, na njegovo srečo pa v tem delu Azije ne manjka mikavnih destinacij. "Malezija, Indonezija, Vietnam, Laos, Kambodža, Tajska … Vse sem že obiskal. To je res dobra stran Singapurja, da imaš vse v bližini."

Kje živi in igra nogomet Alen Kozar od leta 2023:

Največji šok? Vlaga in potenje.

Priznava, da mu je kot Evropejcu vse prej kot lahko, saj se je moral privaditi na specifično podnebje. Na tropske razmere. Prisotna je izjemna, kar 80-odstotna vlažnost. Tako ni tekme, na kateri ne bi zamenjal vsaj enega dresa. "To je bil tudi največji šok, ki sem ga doživel v Singapurju. Ko sem prišel, sem se takoj spotil. 'Švical' sem kot še nikoli poprej. Nisem bil navajen na tako visoko vlažnost. Pravzaprav se še zdaj nisem povsem navadil na to, zato se moram vsak dan vsaj trikrat ali štirikrat oprhati. Ko zapustiš stanovanje, te vročina in vlaga takoj zajameta. V notranjih prostorih je povsod vključena klima. Ljudje zaradi teh razlik in pretirane uporabe klime pogosto bolehajo, sam pa sem se celo navadil, da po novem spim z vključeno klimo," živi v državi, kjer vlada tropsko podnebje, temperatura pa se tudi ponoči ne spušča pod 20 stopinj.

Navijačev, če odštejemo nekaj najboljših klubov, v Singapurju skoraj ni. V sosednjih državah je drugače. V Maleziji in Indoneziji so stadioni polni, tam vlada nogometna vročica, tu pa je drugače. Vlada skoraj gledališko vzdušje, na tekmah Kozarjevega kluba je v povprečju okrog tisoč ljudi. Nekdanji nogometaš Mure in Aluminija je tega vajen, vendarle je dolga leta igral v Sloveniji, vseeno pa pogreša več bučnih spodbud in skandiranj. Tistega, kar je nekoč doživljal s strani zvestih Black Gringosov. Foto: Osebni arhiv Kakšen nogomet pa se igra v Singapurju, ki ni z reprezentanco na velikih tekmovanjih nikoli posegal po vidnejših rezultatih? Kozar priznava, da ga kakovostna raven ni navdušila. Vsaj v prvi sezoni, ko so lahko za vsako ekipo igrali le štirje tujci. Nato se je kvota povečala, temu primerno pa se je dvignila tudi kakovost nogometa. "Tujci so tisti, ki dvigajo kakovost, domači nogometaši pa so večinoma amaterji. Rekreativni športniki. To me ne čudi, saj je Singapur specifična država. V njej je zelo drago živeti, zato si morajo domačini zaslužek poiskati drugje. Nam tujcem klubi priskrbijo stanovanja in prevoz, za domačine pa so stanovanja in avtomobili ekstremno dragi. Da bi igrali le nogomet, si ne morejo privoščiti. Vsak dan morajo hoditi v službo in kaj delati za denar," je dodal, da je nekoliko drugače le pri najboljših klubih v Singapurju, to pa je tudi vse, kar se tiče izjem.

Njegov klub za zdaj še ne spada med elito. Trenutno je na petem mestu. V prejšnji sezoni so s pomočjo Kozarja, ki je že v uvodni sezoni v Singapurju pustil tako velik pečat, da mu je kmalu pripadel tudi kapetanski trak in je postal vodja ekipe, osvojili četrto mesto. To je bil tudi najboljši rezultat v klubski zgodovini.

Počuti se kot v pravljici

Njegov trener je Nizozemec Peter de Roo. Leta 2023 je izrecno iskal okrepitev na njegovem igralnem položaju. Na šestici. "Tako je s pomočjo agenta stopil v stik z menoj. Podpisal sem za eno leto, nato smo pogodbo podaljšali še za eno leto. Zadovoljstvo vlada na obeh straneh," je lani podaljšal sodelovanje. Foto: Osebni arhiv Če je v Sloveniji izkušal številne finančne zagate, največje so se dogajale v kratkem, a tudi stresnem obdobju Mure 05, je v Singapurju povsem drugače.

"Moj klub Balestier Khalsa je finančno zelo urejen. Kar podpišeš, tudi dobiš. Do zadnjega centa. Pri tem so striktni in se držijo pravil. Ni nobenih zamujanj. V tem je Singapur neprimerno boljši od klubov v Vietnamu ali Maleziji, kjer je bolj nepredvidljivo. Tukaj pa je vse urejeno do zadnje potankosti. Počutim se kot v pravljici, saj mi sploh ni treba pogledati na račun, ali sem prejel denar ali ne. To pa zato, ker preprosto vem, da sem ga," ga spremlja občutek varnosti, zaradi katerega mu je lažje pri srcu.

Finančni zaslužek je nekoliko višji kot v Sloveniji, predvsem pa so izplačila natančna do sekunde in zadnjega centa. Foto: Jure Banfi

Tisti, ki misli, da v singapurskem klubskem nogometu prevladujejo ogromni zaslužki, višji od tistih v Evropi, se moti. Kozar nam je pojasnil, da številke niso tako visoke, kot bi si kdo predstavljal. "Pravzaprav so primerljive s tistimi v Sloveniji. Oziroma so malce višje. Bolj kot finančni vidik pa igranje v Singapurju doživljam kot neko novo izkušnjo. Videl pa bom, kaj bo v prihodnje. Pogodbo imam podpisano še za pol leta, potem pa me vleče nazaj v Evropo. Vendarle je to prevelika razdalja za dekle in družino," poleti načrtuje vrnitev na staro celino. Letos bo dopolnil 30 let, a ostaja motiviran in ambiciozen. Čuti, da še zdaleč ni rekel zadnje v nogometu. Zato ga namerava igrati še veliko let, a dosti bližje domu.

Kamorkoli pogledaš, se gradijo nove stavbe

V singapurskem klubu opravlja vlogo kapetana. Soigralci mu zaupajo, hitro jih je prepričal s svojimi kakovostmi. Zelo mu pomaga, da je eden izmed štirih uradnih jezikov v Singapurju angleščina (preostali trije so malajski, kitajski in tamilski), zato mu je lažje pri komunikaciji. No, vsaj malo. "Angleško govorijo vsi, a je angleščina v Singapurju skrajno slengovska. Dodajajo besede, ki te čudijo in na katere se moraš navaditi. Drugače pa jim moraš neprestano gledati v usta, da razbereš, kaj ti sploh hočejo povedati. Ko greš ven, je to še težje, saj ljudje na delovnih mestih, denimo v kavarnah, zaradi zakonodaje nosijo maske in jih je še težje razumeti."

Singapur je tako otok in mesto kot tudi država. Ponuja raj za številne turiste. Foto: Guliverimage

Singapur je bil v številnih anketah in raziskavah označen za eno najprijetnejših mest oziroma držav za življenje. Ogromno je zelenja, a tudi visokih stavb in stolpnic, vse skupaj pa obkroža morje. Njegov klub prihaja iz mesta Toa Payoh, ki leži na severu države. "Kamorkoli pogledaš, se gradijo nova stanovanja in nakupovalna središča. Povsod. Ko neka stavba ni več funkcionalna in ne prinaša dobička, jo po hitrem postopku porušijo, na njenem mestu pa kmalu zraste nova. Ko kakšna trgovina ni več dobičkonosna, naslednji teden odprejo že novo. Tu se obrača neverjetno veliko denarja, najmočnejše pa je bančništvo," ostaja iz dneva v dan očaran, ko spremlja skokovit razvoj države.

Če hočeš voziti avto, moraš plačati sto tisoč dolarjev

Kakšni pa so stroški v državi, ki že nekaj časa velja za turistično atrakcijo? "V starih mestnih središčih je precej drago živeti. Če pa živiš v Singapurju dlje časa in malo odkrivaš deželo, vidiš, kako je mogoče dobiti hrano in pijačo tudi po cenah, ki te ne udarijo toliko po žepu. Življenje v Singapurju vendarle ni tako drago. Pravzaprav je odvisno od tega, kako hočeš živeti in kaj želiš od življenja."

Singapur sodi med najbogatejše in najbolj urejene države na svetu. Foto: Osebni arhiv

Klub mu plačuje stanovanje, avtomobila pa nima. "Ne, ne vozim ga. Podobno velja tudi za druge nogometaše, ki jih poznam. Vsak, ki hoče imeti in voziti svoj avtomobil, mora pridobiti posebno licenco, ta pa je resnično draga. Mislim, da stane sto tisoč singapurskih dolarjev (okrog 71 tisoč evrov). Tudi cene avtomobilov so tukaj trikrat dražje kot drugje. Zato se vsi bolj ali manj vozimo z javnim prevozom ali taksiji. Singapur ima namreč zelo urejeno javno infrastrukturo," je poln hvale na račun udobnih in hitrih vlakov.

Tako varno se ni počutil še nikjer

V singapurskem prvenstvu pogosto zasliši znani, sorodni jezik, ki je zelo pogost tudi na slovenskih zelenicah. Veliko je namreč nogometašev iz Črne gore, Hrvaške in Srbije, kar se tiče tujcev, pa je veliko tudi Avstralcev in Nizozemcev. "Nedavno je prišel v Singapur mladi vratar iz Kopra. Morda pa sem s tem odprl trg za Slovence, da jih pride v prihodnje še več," se je pošalil Kozar. Foto: Osebni arhiv Stanovanje si v moderni zgradbi deli s soigralcem iz Japonske. Živita v kompleksu, kjer je veliko za početi. Na voljo ima namreč bazen, fitnes, teniška igrišča, lahko igra tudi košarko. Najbolj pa ga navdušuje občutek varnosti, ki je v tej državi nepopisen. Tako varno se v življenju ni počutil še nikjer drugje. "Zvečer, ko greš ven, te sploh ne skrbi, da bi se ti lahko kaj zgodilo. V Singapurju dajo ogromno na varnost. Tu in tam opaziš policiste, ki se tudi vozijo z javnimi prevozi, a še nikoli nisem videl, da bi koga obravnavali. Ali da bi se zgodil kakšen incident. Preprosto nič. V tem pogledu lahko v tej državi samo uživaš."

Z japonskim soigralcem lepo sodeluje, imata pa vendarle nekoliko drugačne življenjske navade. Opaža, da Japonci veliko časa namenjajo računalniškim igram in ogledom japonskih animiranih filmov. "Moji japonski soigralci, v klubu so trije, so zelo korektni. So veliki redoljubi, vselej vse pospravijo. Povedali so mi, da se je življenje na Japonskem podražilo, zato njihova podjetja zaradi nižjih davkov raje poslujejo v Singapurju. Velika podjetja prihajajo v Singapur in se tu prijavljajo. Podobno kot je za nas Evropejce Dubaj, je za Japonce Singapur," nam je pojasnil slovenski nogometni legionar v Singapurju in potrdil, da se nižji davki poznajo tudi ob pogledu na ugodne cene v trgovinah s tehničnim blagom, zlasti beli tehniki ali računalnikih.

Drugače pa je z jeklenimi konjički. "Za pridobitev licence za vožnjo svojega avta moraš, kot sem že omenil, plačati kar sto tisoč dolarjev. Tako drago je zaradi tega, ker želijo čim več ljudi prepričati, da uporabljajo javna prevozna sredstva. A v Singapurju je na cestah vseeno ogromno prometa. Pozna se, da je veliko ljudi bogatih. Ti vseeno vozijo avte, saj si lahko privoščijo licence," lahko v državi z nekaj več kot petimi milijoni prebivalcev na cestah opazuje zelo spodoben in moderen vozni park.

Kazni v Singapurju so brutalne

Javnemu prevozu namenja popolno oceno. Deset. "Ko se zjutraj z vlakom odpravim na trening, vozijo na dve minuti. Ljudje čakajo strpno v kolonah, povsem drugače kot pri nas (smeh, op. p.). Vlada velik red. In nikoli ne prihaja do zamud. Vse je urejeno. Je pa v Singapurju tako, da na javnih prevozih ne smeš jesti in piti. Če to storiš, te lahko doleti kazen. Ta je kruta, znaša 500 dolarjev. Zato je tudi na vlakih zelo čisto, saj ni nikjer nobenih smeti," je načel poglavje, v katerem ima osrednjo vlogo eden poglavitnih stereotipov o Singapurju. To so ostre kazni za različne stvari, na katere v Evropi ne bi niti pomislili, kaj šele, da bi jih kaznovali.

V Singapurju veljajo stroge kazni tudi za tiste, ki neprimerno razmetavajo smeti in zgrešijo cilj. Foto: Guliverimage

"Prav imate. Kazni v Singapurju so brutalne. Morda je po tem Singapur še najbolj znan. Po drugi strani pa … Čeprav tu živim že dve leti, nisem še nikoli videl, da bi koga zalotili med uživanjem hrane ali pitjem na javnem prevozu. Nisem še videl, da bi kdo kršil pravila in bi mu dejansko zaračunali tako hudo kazen. Dobro, če je žejen kakšen dojenček ali mali otrok in mu dajo piti na vlaku, se to tolerira. Drugih izjem pa ni. Vsi se držijo pravil v prometu."

"Na cesti nisem videl še nobenega, ki bi si upal pljuniti"

V Singapurju je naletel na številna nevsakdanja pravila. Na enega se je moral navaditi tudi v nogometnih čevljih. "Ko nastanejo tropske nevihte in začne grmeti, se na igrišču vključi rdeč alarm. Takrat moramo zaradi nevarnosti strel, zaradi katerih je tu umrlo že veliko ljudi, zapustiti igrišče. Takšno pravilo velja v Singapurju. Ko smo bili denimo na pripravah v Maleziji, tega ni bilo. Trenirali smo tudi med nevihto. Je pa tako, da takrat, ko pride črn oblak, grmi kakšnih 20 minut, potem pa se nebo hitro razvedri," prihaja na tem delu Azije pogosto do neviht, saj so oblaki tako nizko, da vseskozi prevladuje ogromna vlažnost.

Ravnokar ima opravka z monsunskim obdobjem. "Prejšnjih deset dni sploh ni bilo sonca in ni nehalo deževati. V določenih predelih Singapurja so reke prestopile bregove in poplavile. To pa imajo v tej državi zelo dobro urejeno. Odvečno vodo hitro odplavi stran, tako da ne zalije stanovanj in nakupovalnih središč." Največja monsunska obdobja so decembra in januarja. Foto: Guliverimage

Morda najposebnejše pravilo, ki ga povezujejo s čistim in urejenim Singapurjem, je povezano s pljuvanjem. Na ulicah je veliko znakov, ki opozarjajo mimoidoče, naj se nikar ne odločijo za tisto, kar je v določenih delih Evrope še vedno povsem vsakodnevna in nekaznovana navada. "Imajo tudi pravilo, da ne moreš kupiti žvečilnih gumijev. To pa zaradi tega, da jih ljudje ne bi odvrgli, metali na tla ali jih celo kam zalepili. Tudi cigaret ne moreš kaditi povsod, ampak le na strogo določenih površinah za kadilce," lahko tako osebe, ki rade posegajo po cigaretah, v svojih ritualih ugodja in sreče uživajo le na posebnih mestih. Drugje na ulicah in v javnih prostorih je to strogo prepovedano.

Če v Singapurju vozite električni skiro, vam grozi velika kazen. In ne le to, za šest mesecev lahko greste tudi v ječo. Foto: Guliverimage

Kako pa je s pljuvanjem med nogometno tekmo? Tega je namreč v nogometu veliko, na zelenici ponavadi ne manjka takšnih prizorov. Tudi v Singapurju? "To pa se tukaj tolerira. Res bi bilo smešno, če nogometaši na igrišču ne bi smeli početi še tega. Na cesti pa nisem videl še nikogar, ki bi si upal pljuniti. Pri tem so tako rigorozni, da ni izgovorov. Povsod so vključene kamere. Po ulicah, pločnikih, na drogovih. Vse je pod videonadzorom. V Singapurju denimo pogosto uporabljam kolo in se z njim zapeljem do železniške postaje. Ko pridem na cilj, ga sploh ne zaklenem. Preprosto ni potrebe po tem, saj se ne bojim, da bi mi ga kdo ukradel. No, od policije sem prejel opozorilo. Na kolesu so mi pustili obvestilo, naj ga v prihodnje raje zaklenem, saj bi mi ga lahko kdo ukradel. Tu in tam to tudi storim, ko je sila. Drugače pa ga še vedno ne zaklepam. Če bi to delal v Evropi, bi verjetno moral vsak teden kupiti novo kolo," se je zasmejal Slovenec, ki igra nogomet v tako majhni državi, da mu pride kolo zelo prav.

Kaj priporoča slovenskim turistom? Veliko lepega!

"Vse je na enem mestu. Singapur po površini ni manjši le od Slovenije, ampak celo od Prekmurja! Na najdaljše gostovanje v ligi se z avtom vozimo le 30 minut," mu po Singapurju ni treba dolgo potovati.

Dokaz, kako čiste so postaje javnega prometa v strogem Singapurju Foto: Guliverimage

Včasih se počuti kot na počitnicah. Treningov je namreč bistveno manj kot v Evropi. Ponavadi trenirajo zjutraj, popoldne pa imajo prosto, če ni tekem. Kaj počne takrat? "Včasih grem v fitnes ali opravim individualni trening, morda grem na masažo. Drugače pa sem prvo leto, ko sem igral tu, popoldneve izkoriščal za raziskovanje države, za ogled turističnih znamenitosti. In teh resnično ni malo. Obiskal sem jih veliko," se je v naslednjih vrsticah posvetil zlasti morebitnim turistom iz Slovenije, ki bi jih lahko v prihodnosti poneslo na ta konec sveta.

Singapur ponuja nepozabno kopanje na vrhu visokih zgradb. Foto: Guliverimage

Kaj bi jim glede ogledov v Singapurju najbolj priporočal? "Letališče je že samo po sebi prava atrakcija, saj je res urejeno. Potem je tu Marina Bay, kjer je ogromno znamenitosti, visokih poslovnih zgradb in hotelov, ki ponujajo bazene na najvišjih nadstropjih z izjemnimi razgledi na mesto. Tam je ogromno restavracij, nakupovalnih središč, kazinojev, umetniških muzejev, gledališč. Zanimiva je tudi steza za dirke formule ena, pa pitstop. Največ restavracij je ob reki, v mestu najdeš drugo ob drugi vse svetovne banke. Prelep je botanični trg, Singapur je znan po izvozu orhidej. V mestu najdeš različne četrti. Kitajsko, indijsko, arabsko … Vredno jih je pogledati. Arabska ima ogromno mošej in molilnic. Tu so zastopane vse vere sveta, celotna mešanica. Za božič sva šla z znancem iz Slovenije, ki živi tukaj, v katoliško cerkev. Bilo je lepo in sproščeno. Vmes je bilo malce šale z nama, a se lahko primerjajo s slovenskimi cerkvami," je za božič obiskal katoliško cerkev deset tisoč kilometrov od doma.

Alen Kozar v Singapurju uživa v kakovostni azijski hrani, ki je dokaj poceni na voljo zlasti v hawker centrih. "Nikoli se ne naveličam azijske hrane," zadovoljno sporoča 29-letni Prekmurec. Foto: Guliverimage

Sportal Andrej Jerman: Na Norveškem sem se udomačil, všeč sta mi okolje in način življenja

Vrček piva na voljo za deset evrov

Slovenske turiste bi zagotovo zanimale cene v gostinskih lokalih. Kolikšne so? "Podobno je kot pri nas. Tudi pri nas so se cene v zadnjih letih povzpele. Vseeno pa je ceneje, če greš jest v njihova hawker središča, kjer je dosti ceneje kot v restavracijah. Tako kot je v Evropi dražja azijska hrana, je tukaj obratno. Domača je cenejša, če pa bi želel naročiti špagete, bi bili veliko dražji od domačih specialitet. Zato se ti ne splača naročati evropske hrane. V hawker središčih, to so polzaprte stavbe, kjer so majhne stojnice z raznoliko domačo hrano, hodimo po treningih. Za obilen, konkreten obrok plačaš pet evrov. To je skoraj nepredstavljivo v Sloveniji. V restavracijah pa je drugače. Nekatere so res drage, saj moraš plačati tudi postrežbo in poseben davek. Kar pa se tiče cene piva, je, če greš ven, zelo drago. Stane okrog 13 dolarjev. Torej deset evrov. To je ekstremno drago. Tako je tukaj z alkoholom. Ima pa vsaka azijska država svojo znano pivovarno. Tukajšnja je Tiger," tako najbolj priljubljeno pivo v Singapurju, ta sicer v dobesednem prevodu pomeni "mesto levov", nosi takšno ime, kakršen je vzdevek Kozarjevega kluba.

Singapurski Tiger, najbolj znano domače pivo, je na večernih izletih v mesto na voljo za deset evrov. Foto: Guliverimage

Ko ima čas, si včasih doma kuha tudi sam. "Poudarek je na besedi včasih. Veliko namreč preračunavam cene, saj so sestavine drage. Singapur jih mora uvažati, saj ne more pridelovati skoraj nič hrane. Potem vidiš, da se ti niti ne splača kuhati doma. Je neprimerno dražje, kot če bi šel jest ven. Vseeno pa te kdaj tudi zamika. Da hitreje mine čas, ki ga imam res veliko na razpolago," v njegovi kuhinji včasih zadiši tudi po sveže pripravljenih jedeh.

V Singapur je želel priti z dekletom, a se ni izšlo

Pa čuti domotožje do slovenske, zlasti prekmurske kulinarike, ob kateri je odraščal? "Tu in tam si kdaj zaželim kaj slovenskega. Da bi od hrane pogrešal kaj resnejšega, pa niti ne. Azijska hrana je namreč imenitna, tako da ni potrebe po tem," uživa zlasti v korejskih specialitetah, pripravljenih na žaru.

Slovenska nogometna vratarka Sara Nemet, srčna izbranka Alena Kozarja, je, čeprav so bili načrti sprva drugačni, ostala doma. Foto: Ana Kovač Drugače pa je, ko govori o drugačnem domotožju. O tem, kako pogreša dekle in družino. Njegova izbranka Sara Nemet se giblje v nogometnih, a tudi zdravstvenih vodah. Je vratarka Olimpije, pred tem je dolgo branila za Pomurje Beltinci, pred leti pa gostovala na Sportalu, ko je med pandemijo covid-19 na Infekcijski kliniki pomagala na oddelku za intenzivno nego. "Načrtovala sva, da bi odšla skupaj v Singapur. Da bi tudi ona tu igrala nogomet, a žal v Singapurju nimajo profesionalne ženske lige. V Sloveniji ni profesionalna nogometašica, ampak dela v zdravstvu. Zelo težko pa bi delala v zdravstvu v Singapurju, saj je tu drugačen sistem dela in moraš opraviti dodatno izobraževanje. V tej stroki se je tu težko zaposliti. Tako sva se odločila, da ta čas preživiva narazen. Bo pa zato toliko lepše, ko se vrnem," je odprl dušo nekdanji kapetan Mure.

"Težko ti je pri srcu, ko si tako ločen od dekleta. Nameravala sva biti skupaj tudi v Singapurju, a se ni izšlo. Upam, da se poleti res vrnem v Evropo," komaj čaka trenutek, ko bo lahko v živo objel najbližje. Pozimi je prejel ponudbo, da bi se vrnil v Evropo, a je klub zanj zahteval odškodnino, tako da se zadeva ni izšla. "Nočejo me pustiti sredi sezone. Zelo računajo name," se zaveda, da bo moral odigrati še drugi del sezone v Singapurju.

Pogled na Marino Bay, moderni turistični biser bogatega Singapurja. Foto: Guliverimage

Dekle in družina so ga v mestu levov ob južnem robu Malajskega polotoka že obiskali. "Zadovoljni so bili s tem, kar so videli in doživeli. Moram reči, da je življenje tukaj vrhunsko. Za idilo pa bi potreboval še nekaj. Še družbo. Da imaš blizu svoje ljudi. Da ne bi bil tako dolgo odsoten od njih," bo skušal zdržati še pol leta, izkusiti v Singapurju še marsikaj lepega, prihraniti tudi kaj zaslužka za lepši jutri in se nato poleti vrniti domov.

Sportal Nogometna vratarka, ki pomaga na infekcijski kliniki #video

Hišo lahko kupijo le poročeni ljudje

"Zanimivo je, da v Singapurju ni komarjev. V naših kompleksih vsaka dva meseca uničujejo mrčes in podgane. Poškropijo določen dim in resnično ni komarjev. Ko pa greš v sosednje države, jih je žal ogromno," je Alen postregel še z eno zanimivostjo, dobro platjo življenja v Singapurju. Foto: Osebni arhiv V Singapurju živi največ Kitajcev, veliko je tudi Malajcev in Indijcev. "Kitajci so na vrhu. Vladajo državi. Odločajo o vsem, imajo se za nekaj več," je začel opisovati, kako v Singapurju vlada poseben sistem. "Ljudje so z njim zadovoljni, zato nogomet ni na tako visoki ravni. Singapur je draga država, ki si prizadeva, da imajo prebivalci čim boljše šolanje, nato dobijo čim boljše službe in zaslužijo toliko denarja, da si lahko kupijo svojo hišo. Da gredo na svoje in imajo varno življenje. Celoten sistem je podrejen temu," je to pojasnil s primerom, kako se pri plačah odvajajo trije pomembni deli. Eden za stanovanje, drugi za pokojnine, tretji pa za zdravstvo.

"Cilj je, da bi ljudje pri 65 letih, ko gredo v pokoj, prejeli dovolj denarja, da lahko iz tega sklada kupijo stanovanje. Lahko pa kupijo hišo le tisti, ki so poročeni. Zato se mladi veliko poročajo, da lahko pridejo do stanovanja. Kot tujec pa moraš za kaj takega ustrezati številnim kriterijem," je tujcem v Singapurju bistveno težje priti do nepremičnine.

Morje ni prijetno za kopanje

Državo Singapur sestavlja 28 otokov, z Malezijo pa jo povezujeta dva mosta. "Stanovanja so samo na enem, daleč največjem otoku. Na drugem je priljubljena plaža, pa golf igrišča in turistični objekti, drugi otoki pa so nenaseljeni," je Kozar dobro spoznal Singapur in njegovo otočje. Tamkajšnje morje ga sicer ne privlači. "Če sem pošten, me ne vleče notri. Okrog je veliko pristanišče. Država je veliko logistično središče. Vse ladje, ki gredo mimo, se tukaj ustavijo. Na tisoče ladij čaka na vstop, tako da voda ni prijetna za kopanje. Ni kot v Dalmaciji, ki jo dobro poznamo," se je zasmejal.

Ladje, ki potujejo med Evropo, Afriko, Azijo in Avstralijo, se pogosto ustavljajo v zelo pomembnem logističnem središču, Singapurju. Foto: Guliverimage

Nekajkrat je sicer šel v morje, zlasti na mali otok, kamor hodijo vsi. Voda je zelo topla, a ga na splošno ni navdušila. "V sklopu stanovanja imamo tudi bazen. Raje plavam tam."

Ogromne plače in dodatki za dobro opravljeno delo

Pri Singapurcih mu je všeč, da so odprti in te tudi, če je takšen seveda tudi tvoj pristop, hitro sprejmejo za svojega, prav tako pa tudi to, da se ne obremenjujejo z drugimi. "Vsak gleda le nase in se ne obremenjuje s tem, kako je kdo oblečen. To ga prav malo briga. Vsak dela svoje, pogosto so vsi na telefonu. Drugače je kot pri nas. Lahko bi šel po ulici oblečen v pižamo in ne bi prav nihče ničesar pripomnil. To pa zato, ker je toliko različnih narodnosti, da so vajeni vsega. Pri nas pa se nekoga, ki vsaj malo izstopa iz okvirjev, že obrekuje. In to mi ni všeč," mu je v tem pogledu bistveno bolj všeč Singapur.

V Singapurju je lepo poskrbljeno tudi za kolesarje. Zunanji športi v Singapurju kot je nogomet niso toliko priljubljeni. Najbolj zaradi podnebja, pa tudi dvoletnega obveznega vojaškega roka, tako da se domačini bolj ukvarjajo s športi v notranjih prostorih. Največ jih igra namizni tenis, badminton ali pa plava. Foto: Guliverimage

Zdaj, ko živi v Singapurju že dve leti, lahko ponosno prikima številnim lestvicam, kjer majhna, a še kako bogata in urejena država slovi po visoki stopnji kakovosti življenja in zaseda najvišja mesta. "Zasluženo. V Singapurju je res krasno, zlasti za mlade družine. Varno je, šole so dobre. Ljudi želijo pritegniti v posel, bančništvo in znanost. Želijo, da bi se razvijali v najrazličnejših strokah in bili med najboljšimi strokovnjaki na svetu. Imajo ogromne plače in tudi ekstremne dodatke za dobro opravljeno delo. Ker sta tu osrednja cilja dobra šola in čim boljša služba, pa šport žal ni tako razvit," je kot nogometaš občutil, kako se v športu pretakajo bistveno manjši denarni zneski kot v poslovnem življenju Singapurja.

Predlani si je v živo ogledal dirko F1 v Singapurju, lani pa je imel ravno takrat tekmo, tako da mu ni uspelo. ''Na dirki je super. Cel teden je čutiti kaos v Singapurju, saj pride ogromno turistov. Vse ulice so zaprte, na ulicah pa slišiš več evropskih jezikov. Luštno je.'' Foto: Guliverimage

"Težavo predstavlja tudi vojaški rok. Prebivalci ga morajo služiti kar dve leti. Tako izgubiš najpomembnejša leta, ko bi se moral razvijati v športu. Imajo pa zaradi tega vojsko na najvišji ravni," je ponovil, kako lepo je živeti v državi, kjer vse raste z neverjetno hitrostjo, zelo pa mu je tudi všeč, da je ogromno zelenih površin. Pa ne le nogometnih igrišč, na katerih si služi kruh, in to večinoma na umetni travi, ampak tudi parkov, jezer. Nekaj malega je tudi tropskega gozda.

Ko gre spat, se Slovenci šele pripravljajo na večerjo

Hladne zime, s kakršno se trenutno spopada Slovenija, že nekaj časa ne pozna. Raje pa se, takšna je tudi navada tukajšnjih ljudi, zadržuje v zaprtih in klimatiziranih prostorih. Zato se druženje ob prijetnejših temperaturah na prostem začenja šele zvečer. In ko se Alen Kozar nato odpravi spat, ljudje v Sloveniji zaradi velike časovne razlike ponavadi šele zapuščajo službo.

Ko je šel nekdanji kapetan Mure 1. januarja 2025 v Singapurju spat, so se v Sloveniji šele pripravljali na praznovanje novega leta. Foto: Mario Horvat/Sportida

Tako je bilo tudi za novo leto. Dočakal ga je sedem ur pred rojaki. Na Marina Bayu je spremljal spektakularen ognjemet, ki se je začel že ob 23. uri, in se nato ob prehodu v novo leto slišal ter pozdravil z najbližjimi v Sloveniji, ki so se šele počasi pripravljali na novoletno večerjo. Tako je vstopil v leto 2025.

Prepričan je, da bi lahko prihodnje novo leto proslavljal na sončni strani Alp. In z lepimi spomini na igranje v deželi, kjer le malokdo žveči, prav nihče pa ne pljuva po ulici.

Sportal Izjemne zgodbe, ki jih piše življenje onkraj meja

Trendi "Slovenska popevka takšno dalmatinsko dušo, kot sem jaz, takoj osvoji"

Sportal Človek, ki se mu ob zamenjevanju Slovencev s Slovaki le smeji

Sportal Slovenka na Danskem: odšla zaradi badmintona, ostala zaradi ljubezni

Sportal Vsem pove, da je Slovenec, a je že 11 let njegov dom Nova Zelandija

Sportal Tomaž Brinec iz Kitajske: Cene so tu tudi do sedemkrat nižje kot v Sloveniji

Novice Jason Hartley o Slovencih: Moja največja frustracija je, da jaz bolj verjamem v vas kot pa vi sami vase #video