"Šlamparija", ki Olimpiji ni v čast

Sportal Legenda smučarskih skokov. Pa tudi pijanec, nasilnež, pevec, striptizer …

Afera Kreft se je rodila v sezoni 2003/04. Olimpija je bila takrat lačna lovorik, saj je bila pred tem nazadnje prvak leta 1995, nato pa se je ''kanta'' po Novi Gorici (1996) udomačila v Mariboru, kjer so proslavljali kar sedem zaporednih naslovov. Zato je bil način, s katerim so zmaji odprli sezono 2003/04, toliko bolj veličasten.

V prvem krogu je v večnem derbiju, dvoboj je bil zaradi kazni odigran na stadionu Ob jezeru v Velenju, z neverjetno lahkoto pomendrala Kekov Maribor. Branilci naslova so v prestolnici lignita padli s teniškim rezultatom 6:1. To je bila nora predstava nogometašev Olimpije, ki jih je treniral Suad Beširović, a je bil zaradi pomanjkanja potrebne licence kot uradni trener v zapisnikih naveden Roman Bengez. Beširović, nekdanji izjemen napadalec, je bil sicer registriran kot igralec.

Že v prvi minuti je v polno zadel Anton Žlogar, v 6. minuti je Marko Kmetec povišal na 2:0, nekdanji napadalec Maribora pa je nato v predzadnji minuti z drugim zadetkom na srečanju postavil končni rezultat 6:1. Takrat pa je bil na igrišču tudi Boštjan Kreft, 22-letni zvezni igralec, ki je prišel k zmajem iz mestnega tekmeca Ljubljane in na večnem derbiju v Velenju debitiral za Olimpijo. V igro je vstopil namesto Janeza Aljančiča in pomagal zeleno-belim do veličastne zmage.

Nadaljevanje ni bilo tako bleščeče. Olimpiji je spodrsnilo že v naslednjem krogu, na gostovanju v Dravogradu (0:1), kjer je Kreft odigral 36 minut, sledil je ''domači'' remi proti Celjanom (2:2), ki ga je Olimpija zaradi kazni, posledic navijaških izgredov z derbija z Mariborom ob koncu prejšnje sezone, znova odigrala v Velenju. Kreft je tokrat obsedel na klopi, na naslednji tekmi, ko se je Olimpija v Murski Soboti znesla nad nemočno Muro, ki jo je takrat vodil legendarni Miroslav Ćiro Blažević (4:0), pa ga ni bilo med kandidati. Nato pa je sledil dvoboj 5. kroga, o katerem se je pozneje še ogromno razpredalo.

Kreft zaigral na tekmi, na kateri ga sploh ni bilo v zapisniku

Boštjan Kreft je v 1. SNL zaigral kar za sedem različnih klubov. Pozneje se je večkrat pomeril proti Olimpiji. Tako je bilo tudi v obdobju, ko je zastopal barve velenjskega Rudarja. Ravno kluba, ki prihaja iz mesta, kjer je debitiral za Olimpijo. In to na večnem derbiju, ki so ga zeleno-beli dobili s 6:1! Foto: Vid Ponikvar Olimpija je odslužila kazen in se končno vrnila za Bežigrad, kjer je pred tem v uvodni evropski preizkušnji premagala irski Shelbourne. 17. avgusta 2003 je v prvenstvu gostila Pinnijevo Gorico, za katero je igralo kar nekaj bodočih reprezentantov (Matej Mavrič Rožič, Aleksandar Rodić, Miran Srebrnič …), okrog dva tisoč gledalcev pa ni dočakalo zadetkov. Ostalo je pri 0:0, a je kmalu po tekmi zadišalo po tem, da ta rezultat ne bo upoštevan. Kaj se je zgodilo?

V 66. minuti je znova namesto Janeza Aljančiča vstopil Boštjan Kreft, a na presenečenje dva tisoč gledalcev, ki so se zbrali za Bežigradom, odigral le devet minut. Kmalu ga je zamenjal Aleksandar Popović. To pa ni pomagalo, škoda je bila že storjena. Hitro se je namreč izvedelo, kako Kreft sploh ni bil prijavljen za tekmo. Njegovega imena sploh ni bilo na zapisniku srečanja. Tako si je Olimpija privoščila spodrsljaj, pravcato administrativno "šlamparijo", zaradi katere je bila pozneje tudi kaznovana. Ljubljančani so kršili pravila. ''V igro sem vstopil v 66. minuti, odigral devet minut, nato pa me je zamenjal Popović, a je bilo že prepozno. Vzeli so nam točko. Nikoli nismo ugotovili, kdo je bil kriv za nastalo napako,'' je nekaj let pozneje v pogovoru za Sportal povedal Kreft.

Olimpija je bila najboljši klub v Sloveniji v uvodnih štirih sezonah, nato pa je ta primat prevzel Maribor. V sezoni 2003/04 se je Ljubljančanom nasmihala lepa priložnost, da po sušnih devetih letih znova postanejo prvak, a jim je vseeno spodletelo. Foto: Vid Ponikvar

Po tekmi je sledila logična pritožba Gorice, ki se je tedaj podobno kot Olimpija potegovala za najvišja mesta. Prvostopenjski pritožbeni organ Združenja klubov 1. SNL je na podlagi pritožbe tekmo registriral s 3:0 v korist Gorice. Ljubljanski klub se je po zagotovilu takratnega direktorja Mira Gaveza resda pritožil, a so bile možnosti, da ne bi Novogoričanom prisodili zmage za zeleno mizo, skoraj ničelne. In res. Po osmih dneh je Združenje klubov 1. SNL, takrat je prvoligaško tekmovanje potekalo pod njegovim okriljem, zavrnilo pritožbo KD Olimpije. Vrtnice so za zeleno mizo zmagale s 3:0 in osvojile tri točke, Ljubljančani pa so ostali brez vsega. Pozneje se je to izkazalo za ključen dejavnik pri tem, da so Primorci postali prvaki. Olimpija je kot najbližji zasledovalec za Novogoričani zaostala le za točko.

Kaj bi bilo, če bi bilo ...

Zaradi tega so se lahko nogometaši, da o navijačih sploh ne govorimo, še bolj tepli po glavi in si očitali, kaj vse bi lahko bilo, če bi na tisti tekmi klubski delavci, zadolženi za tovrstno početje, za tekmo prijavili tudi Krefta in ga vnesli v zapisnik. A ga niso, česar pa strokovno vodstvo med tekmo ni opazilo. Podobno velja za Krefta, ki je sprva sedel na klopi, nato pa sredi drugega polčasa dočakal priložnost in vstopil v igro.

Na dotrajanem Plečnikovem stadionu za Bežigradom je Olimpija pred slabimi 20 leti na srečanju z Gorico za zeleno mizo izgubila točko, ki je odločilno vplivala na razplet prvenstva. Foto: Vid Ponikvar

Nastala je afera Kreft, simbol malomarnosti in administrativne napake, zaradi katere lahko izgubiš tudi tisto, kar je največ vredno v slovenskem nogometu − državni naslov. Olimpija se je v tisti sezoni resnično zelo trudila, da bi bila najboljša. Na naslov je čakala vse od leta 1995, med sezono je napad zmajev okrepil še takratni ljubljenec navijačev Sebastjan Cimirotič.

Po dolgem obdobju dominacije Maribora, ki se je po senzacionalnem podvigu, preboju v ligo prvakov (1999), negospodarno obnašal z zaslužkom in se utapljal v finančnih težavah ter začel izkazovati vse več ranljivosti. Tako je napočil čas za novega prvoligaškega junaka. Olimpija bi lahko skočila na prestol, ponudila se ji je lepa priložnost, a jo je tik pred zdajci prehitela Gorica. Le za točko.

Sreča mu je obrnila hrbet tudi v Mariboru

Kreft je postal prvi osmoljenec prvenstva. Da sreča v tisti sezoni resnično ni bila njegov zaveznik, je poskrbela tudi prigoda z zadnjega večnega derbija sezone. Zgodilo se je v predzadnjem krogu, ko je bilo zelo dramatično. Dva kroga pred koncem sta bila namreč v vodstvo Gorica in Maribor (oba 53 točk), Olimpija pa je zaostajala dve točki (51). Ljubljančani so tako v 31. krogu gostovali v Ljudskem vrtu in iskali pot do zmage, s katero bi na lestvici skočili pred Mariborčane. Morda tudi Novogoričane, ki jih je v predzadnjem krogu čakal vedno nepredvidljiv severnoprimorski derbi v Ajdovščini.

In res. Vrtnicam je pri sosedih spodletelo. Primorje je razveselilo največja slovenska kluba in z dvema zadetkoma Dražena Žežlja premagalo Gorico (2:0). Vrtnice so se znašle v težavah, Olimpiji se je odpirala pot do prvega mesta, potrebovala je le en zadetek v Mariboru, a ga ni dočakala. Pa je bila tako blizu. Najbližje pa je bil prav Kreft!

Če bi Olimpija v predzadnjem krogu v gosteh premagala Maribor, bi v zadnji krog vstopila kot prvouvrščena ekipa. Pri rezultatu 0:0 so najprej okvir vrat zadele vijolice (Damir Pekič je zatresel prečko v 58. minuti), tik pred koncem pa je sreča obrnila hrbet še Ljubljančanom. Boštjan Kreft je zadel vratnico. Foto: Vid Ponikvar

Nogometašu, katerega priimek se je zaradi afere, ki Olimpiji ni služila v čast, vso sezono omenjal kot svojevrstni dežurni krivec za manjše število točk od načrtovanega, se je v 88. minuti ponudila imenitna priložnost za zmago. Bilo je 0:0, tik pred samim koncem pa se je zatresel še okvir mariborskih vrat. Boštjan Kreft je že skoraj premagal vratarja Maribora Stanislava Kuzmo, a je svetlolasi čuvaj mreže, ki se je pozneje kot legionar preizkusil tudi na Ferskih otokih, preusmeril strel v vratnico. Nogometaši Olimpije so se prijeli za glavo, zmaga, s katero bi se povzpeli na prvo mesto in s tem najverjetneje že odločili prvenstvo v svojo korist, jim je ušla za nekaj centimetrov.

''To je bila res nora sezona, saj smo v predzadnjem krogu gostovali pri Mariboru. V igro sem vstopil v drugem polčasu in pri rezultatu 0:0, tako se je tudi končala tekma, nastreljal sem vratnico. Če bi takrat zadel v polno, bi bili prvaki,'' se je razburljivega derbija in zapravljenega strela, ki bi lahko Olimpijo popeljal na prvo mesto, spominjal Kreft. Pred zadnjim krogom je imel Maribor 54 točk, Gorica 53, Olimpija pa 52. Vijolicam se je tako nasmihal osmi zaporedni naslov.

Ni bil kriv, saj ni imel vpliva na dogodke

Na koncu pa Maribor vendarle ni bil najboljši. Najboljša ni bila niti Olimpija, ampak Gorica. Novogoričani so v zadnjem krogu pred domačim občinstvom 30. maja 2004 premagali Koper z 2:0, Mariborčani pa so doživeli razočaranje na polni Fazaneriji (5.500 gledalcev) in v gosteh proti Muri izgubili z 1:2. Tako so ostali brez osmega zaporednega naslova. Sprva je kazalo dobro za vijolice, Danijel Brezič je v 45. minuti popeljal Maribor v vodstvo, a je nato sledil preobrat. V polno sta zadela Žarko Jeličić in Aleksandar Radosavljević.

Olimpija je v sezoni 2003/04 osvojila drugo mesto, a vseeno ni mogla zaigrati v Evropi. Foto: Vid Ponikvar

Olimpiji tako zmaga v zadnjem krogu nad Primorjem (3:0) ni pomagala, za naslov prvaka bi moralo spodrsniti tako Gorici kot Mariboru, a so brez načrtovane zmage ostali le Štajerci. Olimpija je bila v zadnjem krogu v bistvu prvak ''na papirju'' le dobrih 40 minut, vse do takrat, ko so Novogoričani v drugem polčasu začeli tresti mrežo Kopra.

''Žal mi je, da nismo osvojili prvenstva. Sam nisem bil kriv, saj nisem imel vpliva na dogodke, na žalost pa me v Mariboru ni spremljala niti sreča,'' se je žalostnega dogajanja v zadnjih krogih spominjal Kreft. Na sklepnem dejanju sezone proti Primorju ni nastopil. Po koncu sezone je zapustil zmajevo gnezdo in se kot nogometaš ni več vračal k Olimpiji. Da je bila slaba volja zmajev še večja, je poskrbela odločitev Nogometne zveze Slovenije (NZS), ki jim ni podelila licence za nastop v Evropi. Tako so se morali v sezoni 2004/05, ko je pri Olimpiji sledil dokončni pogrom, posloviti od nastopa v takratnem pokalu Uefa.

Kmalu po tekmi z Gorico, ki jo je Olimpija izgubila za zeleno mizo, sta v Evropi sledili poslastici proti Liverpoolu. Boštjan Kreft je tako v Ljubljani (1:1) kot tudi na Anfieldu (0:3) spremljal tekmo s klopi za rezervne klopi. Priložnosti za nastop ni dočakal. Foto: Reuters

Dve desetletji pozneje Olimpija kraljuje v 1. SNL

Albert Riera pelje Olimpijo v tej sezoni suvereno k naslovu državnega prvaka. Foto: Vid Ponikvar Le dobro leto pozneje ni bilo več Olimpije. Razpadla je. Finančni kaos je bil prevelik, zeleno-beli velikan je zapustil elito. Na pogorišču je v novi klubski preobleki zrasla drugačna Olimpija, katere temelje so sprva zgradili nekdanji nogometaši zmajev, odsluženi in izkušeni velemojstri, ki so odzvali vabilu Primoža Glihe in zagnali kolesje, ki je znova prebudilo nogometno Ljubljano. Najhitreje kar se da, se je Olimpija iz najnižje lige vrnila med prvoligaško elito, se nato kmalu preselila v Stožice, kjer je zamenjala nekaj predsednikov, pod vodstvom najnovejšega, Nemca Adama Deliusa, pa se ji, čeprav v organizacijskem delu kluba še marsikaj šepa, nasmiha najbolj suvereno osvojeni naslov v razgibani zgodovini kluba, proti kateremu ga pelje četa Alberta Riere. Tako je zdaj, ko se piše leto 2023. Olimpija ima ogromno prednost pred zasledovalci, tako da bi bilo vse drugo kot naslov zmajev veliko presenečenje.

Pred dvema desetletjema je bilo pri vrhu 1. SNL veliko bolj tesno, potekal je troboj, v katerem je Olimpija ostala brez naslova le zaradi ene točke. Ravno tiste, ki jo je nespametno izgubila zaradi neumnosti, ko je na tekmi z Gorico v igro vstopil igralec, katerega imena sploh ni bilo na zapisniku.