konferenčna liga
Petek, 18. 4. 2025, 4.00
21 ur, 36 minut
Intervju: Svit Sešlar
Svit Sešlar: To je bila največja tekma v moji karieri #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,31
Od našega poročevalca iz Firenc
Svit Sešlar je vpisal novo asistenco v tej sezoni. V 65. minuti je podal Klemnu Nemaniču, ta pa je povedel Celjane v vodstvo z 2:1 sredi Firenc.
To je izjemno leto Svita Sešlarja. Začel ga je kot novopečeni očka, ravno na svoj 23. rojstni dan, tako da je bila sreča v družini še bolj nepopisna, nato pa Celjanom pomagal do zgodovinskega uspeha v Evropi. Pridobil si je naziv kralja asistenc, blestel tudi na srečanju v Firencah (2:2) in še enkrat dokazal, da predstavlja še kako svetlo prihodnost slovenskega nogometa.
Celjski nogometaši so dvakrat zapored namučili Fiorentino, na zelenici pa je znova izstopal Svit Sešlar. Mladi Slovenec s prefinjeno tehniko in občutkom, kakršnega si lahko trenerji in selektorji le želijo, je igral največjo tekmo svoje kariere. Po pirovem remiju (2:2) Celja na vročem gostovanju v Firencah se je zahvalil ekipi za vse lepo, kar so dosegli skupaj v evropski sezoni, hkrati pa dal jasno vedeti, kateri je njegov naslednji cilj.
Svit Sešlar je v tej sezoni kralj asistenc tako v konferenčni ligi kot tudi 1. SNL.
Vsako slovo od Evrope je boleče, najtežje pa je sprejeti takšno, ko se zavedaš, kako blizu cilja si bil, ter izpadeš tako junaško, kot ste to storili nogometaši Celja proti Fiorentini. Kako ste preživeli izpad iz Evrope po dveh razburljivih tekmah, na katerih ste obakrat namučili Fiorentino?
Preživeli? Saj ni nobena tragedija, da smo izpadli. Zahvalil bi se celotni ekipi, trenerju, igralcem, našim fizioterapevtom, ekonomom in vsem drugim v klubu, za nepozabno sezono v Evropi. Pokazali smo, da lahko igramo z vsakim. To smo tudi naredili v Italiji proti Fiorentini. Remizirali smo z 2:2. V nekem trenutku smo imeli celo aktiven rezultat, vodili z 2:1, a nato prejeli zadetek preveč zlahka. A to so izkušnje igranja v Evropi. Zato so pač tako pomembne. Zagotovo nam bo v prihodnje zaradi tega lažje.
Po prvi tekmi v Celju ste dejali, da je s taktičnega vidika morda celo bolje, da ste takrat izgubili z 1:2, ne pa remizirali z 2:2, saj bi vas lahko Fiorentina zaradi tega podcenjevala tudi na povratni tekmi. Na koncu se je izkazalo, da bi ravno remi 2:2 v Celju na povratni tekmi v Firencah prinesel podaljške in tako še podaljšal dramo.
Seveda bi nam lahko remi z 2:2 v Celju bolj pomagal kot poraz z 1:2. Ne bomo pa nikoli vedeli, ali bi šla Fiorentina zaradi tega še bolj resno v tekmo. Ker smo zaostajali z 1:2, smo morali višje stopiti na igrišču. Saj se ne bi v nobenem primeru postavili nazaj, a če imaš aktiven rezultat, nekako podzavestno stopiš korak ali dva nazaj, tako pa smo bili prisiljeni napadati in stati visoko. Tako smo odigrali še eno fantastično tekmo v Evropi.
Tako je Svit Sešlar spremljal veselje Rolanda Mandragore, ko je Fiorentino popeljal v vodstvo z 1:0.
Podobno kot v Celju ste prevladovali zlasti v drugem polčasu. Zakaj se to dogaja?
Če si malce bolj utrujen, ne moreš več toliko pritiskati, kot si v prvem polčasu. Tako je bilo tudi s Fiorentino. S tem, ko smo si podajali in se igrali z njimi, smo utrudili njihove igralce. Ni ga nogometaša, ki bi rad tekel za žogo, mi pa smo jih v to prisilili. Na podlagi tega smo tudi gradili celoten drugi polčas.
Ravno to je dan pred tekmo izpostavil trener Albert Riera, da želi z višjo posestjo žoge prisiliti tekmeca k teku in ga utruditi. Opozoril je tekmeca in držal obljubo. Točno tako je namreč tudi bilo.
Tako delamo že vso sezono. Naš cilj je, da tekmeci tečejo za žogo, mi pa uživamo v nogometu z žogo. Zato tudi igramo nogomet. Ne zaradi tega, da bi tekli za žogo, ampak da se igramo z njo.
Kako se je bilo kosati s Fiorentino na vročem gostovanju v Italiji?
Z njihove strani je bilo od prve do zadnje minute prisotno ogromno provokacij, a je tudi to del nogometa. S tem se moraš spopasti. Užitek je igrati take tekme. Tudi če se prepiraš s tekmecem, mu ne smeš pokazati, da se ga bojiš. Spoštovanje se mu izkaže po tekmi. Če je boljši, mu daš roko in čestitaš, med tekmo pa tega ne počneš, ampak mu hočeš na vsak način pokazati, da si ti glavni.
Trener Celja Albert Riera je v začetno enajsterico uvrstil kar sedem slovenskih nogometašev.
V začetni enajsterici je bilo kar sedem slovenskih nogometašev, kar daje posebno vrednost domačemu nogometu.
Pokazali smo, da lahko tudi slovenska ekipa, v kateri so večinoma Slovenci, odigra zelo konkurenčno tekmo proti velikanu takšnega kova, kot je Fiorentina. Imamo zelo kakovostno ekipo z zelo kakovostnimi Slovenci. Na tem je treba graditi.
Na srečanju je bilo veliko razveljavljenih zadetkov gostiteljev. Vam je ob tem kaj poskakovalo srce?
Pri zadetku Keana sploh ne vem, kakšna je bila situacija. Se mi pa zdi, da potrebuješ proti taki ekipi, kot je Fiorentina, tudi malce sreče. Nam je je zmanjkalo. Ko je Tamar (Tamar Svetlin, op. p.) v prvem polčasu nevarno streljal, je de Gea fantastično branil. Če bi takrat povedli z 1:0 … Če bi nam bilo naklonjeno nekaj malenkosti, malce sreče, bi bila lahko to povsem drugačna tekma.
Vas je velika Fiorentina na povratnem dvoboju vendarle vzela malce bolj resno in vas ni več podcenjevala? Navsezadnje je v nasprotju s prvo tekmo v Celju nastopila z udarno postavo v napadu.
V Celju so videli, da jim ne bo lahko. Niso hoteli ničesar prepustiti naključju. To smo dokazali na igrišču tudi v Firencah. Da so ljudje videli, da nas morajo malce bolj spoštovati.
Na srečanju je bil pogosto tarča provokacij nogometašev Fiorentine.
Ste v Firencah sploh čutili, da igrate zgodovinski dvoboj?
Sprva sem bil po tekmi z Muro ves čas sproščen. Ko smo se vozili na tekmo v Firence, pa je bilo malce drugače. Vseeno dobiš neko spremstvo, kar je nekaj novega zate. Ljudje se ti morajo umikati, spremljajo te od hotela do stadiona. Tu potem začneš čutiti to razliko v tekmi.
Na srečanju v Firencah ste imeli številni igralci na tribunah tudi svoje starše. Kako to vpliva na vas na tako pomembnih gostovanjih?
Zagotovo vpliva, če imaš ob sebi podporo bližnjih. To pomaga vsakemu igralcu.
Srečanje Simona in Svita Sešlarja, očeta in sina, po tekmi v Firencah:
NK Celje je v tej sezoni v Evropi odigral rekordnih 20 tekem, a o kakšni utrujenosti na dvoboju v Firencah ni bilo ne duha ne sluha. Vaš trener je prvo menjavo opravil šele ob koncu srečanja.
Igrala se je pač takšna tekma. Tudi če je tvoje telo utrujeno, te neka želja in motivacija ženeta naprej, da lahko tečeš. Želja po nogometu ti sploh ne da, da bi bil utrujen.
Za vami je izjemna sezona. Ste najboljši asistent konferenčne lige, prvo mesto si delite tudi v 1. SNL, postali ste tudi članski reprezentant.
Tako za mano kot za vso ekipo je neverjetna sezona. Škoda, da se je v Firencah končala evropska sezona, a bomo zdaj osredotočeni na pokal. Vemo, da moramo osvojiti ta pokal, da malce ublažimo tisto, kar smo grešili in zapravljali v prvenstvu. Je pa tudi res, da lahko kljub temu še vedno končamo prvenstvo na drugem mestu. Fokus bo tako spet na slovenskem nogometu.
Svit Sešlar in Mario Kvesić si želita v tej sezoni osvojiti pokalno lovoriko. Prihodnji teden prihaja v knežje mesto Olimpija, odločalo se bo o finalistu pokala. Sešlar in Kvesić sta bila soigralca že pri Olimpiji.
Ljubiteljem nogometa v Sloveniji bo zagotovo žal, če se boste po koncu sezone vrnili v Turčijo in zapustili 1. SNL. Ste o tem že razmišljali? Kakšni so načrti?
Ne, o tem nisem še nič razmišljal. Tudi do danes je bila v igri še Evropa, zdaj pa nas čaka delo v Sloveniji. Po sezoni, ko bo vsega skupaj konec, pa bomo videli, kam me bo nogometna pot popeljala.
Si pa želim, da bi lahko v karieri odigral še veliko takšnih tekem. Ta v Firencah je bila zagotovo največja tekma moje kariere. Vsekakor. Lahko si tudi želim, da bi igral na še večjih. Bomo videli sproti, kam me bo pripeljal nogomet.
