Torek, 22. 4. 2025, 19.37
1 ura, 46 minut
Za kaj so na NZS odšteli največ denarja?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Radenko Mijatović je v uvodnem govoru nagovoril zbrane.
Nogometna zveza Slovenije (NZS) se je na redni letni skupščini na sedežu na Brdu pri Kranju spomnila na lansko evropsko prvenstvo, ko je reprezentanca s prvo uvrstitvijo v izločilne boje velikega tekmovanja povezala navijače po državi. Prihodki zveze v letu 2024 so tudi zato znašali 28,97 milijona evrov.
NZS je leto končala s pozitivnim poslovnim izidom, za prihodnje leto pa načrtuje dobrih 23 milijonov prihodkov. Precejšnje zmanjšanje glede na lanske prilive bo predvsem zaradi tega, ker ne bo deleža za nastop reprezentance na EP.
Ob koncu skupščine so podelili priznanja za razvoj nogometa, častni člani zveze so postali Bojan Prašnikar, Tomaž Kavčič in Jože Klinc, za sto let delovanja pa je plaketo prejel klub Hrastnik.
"Tudi v prihodnje želimo graditi sistem, ki bo podpiral klube, trenerje, sodnike, igralke in igralce, da bomo imeli trdne temelje, vsi z navijači vred pa bomo s tem čutili pripadnost nogometni družini," je uvodoma dejal predsednik NZS Radenko Mijatović.
Dodal je, da zveza vstopa v zadnje leto izvajanja strategije 2021–2025 in da pripravlja novo vizijo razvoja do leta 2030. Konec oktobra lani je bil spet izvoljen za predsednika zveze, ko je dobil tretji zaporedni mandat.
Tokrat pa so potekale še volitve v nadzorni odbor in arbitražni svet NZS za mandatno obdobje 2025–2029, soglasno so potrdili tudi vse organe odločanja zveze v tem obdobju. Dosedanjega predsednika nadzornega odbora Darka Marinčiča, ki je zaključil tretji mandat, je nasledil Primož Lončar.
Slovenci so lani na Euru izpadli v osmini finala.
Izpostavili EP 2024
Generalni sekretar NZS Martin Koželj je v poročilu o lanskem delu izpostavil EP 2024, na katerem reprezentanca ni izgubila tekme po rednem delu, se prvič v zgodovini uvrstila v osmino finala in proti Portugalski izpadla po izvajanju enajstmetrovk.
"Več kot 50 tisoč slovenskih navijačev v Nemčiji, polni trgi v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru, evforija na Kongresnem trgu in skupinska enotnost ob zgodovinskem nastopu reprezentance, s tem bo leto 2024 za vedno ostalo zapisano kot leto, ko je nogomet znova povezal Slovenijo," je spomnil Koželj.
Izpostavil je tudi zgodovinski uspeh reprezentance do 21 let, ki si je prvič priborila nastop na EP, ki bo čez slaba dva meseca, medtem ko se je ženska reprezentanca hitro vrnila v višji kakovostni razred, uspešna pa je bila tudi reprezentanca v futsalu.
Gost Marios Georgiu, ki v Evropski nogometni zvezi (Uefa) vodi oddelek za nacionalne zveze, pa je dodal še nedavno zgodovinsko uvrstitev Celja v četrtfinale konferenčne lige. Ob zamudi pri prihodu na Brdo zaradi prometnih zastojev pa je ugotovil, "da ni Tadej Pogačar, da bi lahko prehiteval vse po vrsti do zmage po levi in desni". Z njim je bil tudi Marco Ferri, regionalni koordinator za Evropo pri Mednarodni nogometni zvezi (Fifa), ki je obljubil nadaljnjo pomoč tudi slovenski zvezi.
Glavnino denarnih sredstev je NZS lani dobila od televizijskih in medijskih pravic, nagrad za uvrstitve na EP (od dobrih 12 milijonov je letos iz tega vira dobila še 5,8 milijona), od Uefe ter sponzorstev oz. oglaševanja.
Največ je NZS porabila za delovanje reprezentanc (7,8 milijona), klubska tekmovanja (7,3 milijona) in nastop na lanskem evropskem prvenstvu (6,4 milijona).
Klubi, medobčinske zveze, trenerji, sodniki in infrastruktura so od zveze skupaj prejeli več kot 6,1 milijona evrov, kar je največ v zgodovini delovanja zveze. Kar 4,26 milijona evrov je bilo razdeljenih neposredno klubom, več kot 1,27 milijona evrov pa za posodobitve reflektorjev in prenove igrišč.
Za mladinski nogomet in "grassroots" projekte je bilo namenjenih 1,41 milijona evrov, za ženski nogomet pa rekordni vložek v višini skoraj 1,8 milijona evrov.
Preberite še:
