Ponedeljek, 18. 12. 2017, 7.00
6 let, 11 mesecev
Kaka
Zadnji Zemljan, ki je prejel zlato žogo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,58
2
Deset let po tem, ko je bil izbran za najboljšega nogometaša sveta, se je brazilski zvezdnik Ricardo Kaka dokončno poslovil od zelenic. Pobožni genij velikodušnega srca se je pri 35 letih odločil, da se bo lotil novih izzivov. Takšnih, za katere ne bo potreboval nogometnih čevljev.
Leto 2017, v katerem ne manjka odhodov svetovnih nogometnih velemojstrov, je poskrbelo še za eno odmevno slovo. "Konec je," so dejali Kaka, Francesco Totti, Andrea Pirlo, Frank Lampard, Xabi Alonso, Philipp Lahm, v Sloveniji se je poslovil Milivoje Novaković … Prevladujejo zvezni igralci, med katerimi pa si Brazilec zasluži posebno poglavje. Edini izmed njih je bil izbran za najboljšega nogometaša leta na svetu.
Zadnji pred vladavino Ronalda in Messija
Napol za šalo, napol zares bi lahko trdili, da je Kaka zadnji Zemljan, ki je prejel zlato žogo. Največjega priznanja v karieri se je razveselil leta 2007, ko je z Milanom zagospodaril tako Evropi kot tudi svetu. Nato sta primat prevzela Cristiano Ronaldo in Lionel Messi. Nogometne karte so se premešale, svet je vstopil v obdobje vladavine Portugalca in Argentinca, dveh nogometnih fenomenov, ki sta z nenehnimi podvigi in strelskimi rekordi oboževalcem nogometnega spektakla večkrat izzvala pomislek, da sploh ne prihajata s tega planeta.
Pred desetimi leti se je na podelitvi za najboljšega nogometaša sveta v Švici najbolj smejalo Kakaju. Na odru sta bila tudi finalista Cristiano Ronaldo in Lionel Messi, ki pa sta leta 2007 ostala brez glavne nagrade.
V zadnjih desetih letih je lovorika, namenjena najboljšemu na svetu, pristajala le še v njunih rokah. Ronaldo in Messi sta se oddaljila od drugih, elita v dobesednem pomenu besede se je skrčila le na dve imeni. Zaradi tega je tisti, ki je bil najboljši tik pred začetkom njune dominance, prišel še bolj do izraza. To je bil prav Kaka.
Resnični vzornik evangeličanu Tavaresu
V Milanu je sprožil pravo kakamanijo.
Brazilec s polnim imenom Ricardo Izecson dos Santos Leite je bil tako priljubljen, da ga niso oboževali le ljubitelji nogometa, ampak tudi drugi. Postal je prvi športnik, ki je imel na Twitterju več kot deset milijonov sledilcev. Ni bil le ikona, spoštovani dirigent, ki je znal očarati tako s podajami, lahkotnostjo preigravanj kot tudi z zadetki in poštenim vedenjem na igrišču. Daleč od tega. Predstavljal je nekaj več.
Njegova pobožnost in skrb za ljudi, ki jih je življenje zaradi pomanjkanja pahnilo v trpljenje, sta ga skupaj z nogometnimi vrlinami popeljali na naslovnice največjih nešportnih revij. Vplivni Time ga je uvrstil med sto najvplivnejših posameznikov leta. In to dvakrat zapored (2008 in 2009).
"Ronaldo, Ronaldinho, Adriano – to zame niso pravi vzorniki. Seveda so odlični igralci na igrišču, Ronaldo (Brazilec Luis Nazario de Lima, ne Cristiano Ronaldo, op. p.) je zame najboljši napadalec vseh časov, vendar kar počnejo zunaj igrišč, se mi zdi nedopustno. Jaz sem evangeličan, verjamem v Biblijo in sem prepričan, da mora človek najti partnerja, si ustvariti družino. Pravi vzorniki se mi zdijo igralci, kot so Kaka, Gilberto in Lucio, saj so vzor tako na igrišču kot tudi zunaj njega," je pred devetimi leti v intervjuju za Sportal poudaril kapetan Maribora Marcos Tavares.
Vedno je skrbel, da predstavlja vzor tako na igrišču kot tudi zunaj njega.
Aktualni rekorder NK Maribor in 1. SNL se je v Slovenijo preselil ravno v obdobju, ko je njegov rojak Kaka, prav tako evangeličan, užival največjo čast.
Ko se družita Kaka in Lula
Ricardo Kaka in nekdanji predsednik Brazilije Lula.
V Evropo je prišel leta 2003. Takrat je že bil brazilski reprezentant, ki se je v dresu Sao Paula dotaknil zvezd. S Selecaom je bil najboljši na svetovnem prvenstvu leta 2002. Na tistem turnirju je odigral le 25 minut, a se vseeno zapisal v zgodovino kot polnopravni član družine, ki je že petič postala svetovni prvak. Petič in zadnjič.
Tistim, ki jih v dobro voljo spravljajo priimki znanih osebnosti z dejanskim pomenom v slovenskem jeziku, je šlo najbolj na smeh, ko sta se srečevala Kaka in tedanji brazilski predsednik Lula (Luis Inacio Lula da Silva).
Pred objektivi sta pogosto pozirala skupaj, priložnosti je bilo ogromno, zlasti pred največjimi tekmami brazilske reprezentance.
Berlusconi ga je pripeljal za "kikiriki"
Leta 2002 je osvojil naslov svetovnega prvaka. Za razliko od Rivalda še ni bil član udarne enajsterice.
Ko se je preselil v Milano, je na njegovem igralnem mestu, globoko v zvezni vrsti, takoj za hrbtoma napadalcev, igral Rui Costa. Kaka se ni ustrašil konkurence. Potreboval je le dober mesec, da je prepričal trenerja, da si zasluži priložnost od prve minute. Kmalu je prekosil Portugalca in postal veliki vodja AC Milana.
Nepozabni predsednik zlate Milanove ere Silvio Berlusconi se je še dolgo hvalil, da je na San Siro pripeljal dragulj zgolj za 8,5 milijona evrov. Za "kikiriki", je rad poudaril nekdanji italijanski predsednik. Takrat se mu je še smejalo, danes, ko v drugačni vlogi spremlja skromne rezultate Milana, se še bolj zaveda, kakšen posel mu je uspel z nasmejanim Brazilcem in zakaj so bili navijači tako ogorčeni, ko je leta 2009 odšel v Španijo.
Najbolje ga je opisal nekdanji selektor Brazilije Wanderley Luxemburgo. "Kaka združuje tehniko Brazilca in tehnične sposobnosti Evropejca. Je prototip moderne igre, pravi nosilec." Branilci v vrstah tekmecev so pred tekmo od nemoči vlekli slamico, ko so izbirali, kdo ga bo čuval, saj je bil zelo neugoden za pokrivanje … Z reprezentanco je leta 2006 načrtoval ponovitev, nov svetovni naslov, a mu je v Nemčiji spodletelo.
Še danes ne more preboleti poraza v četrtfinalu proti Franciji (0:1). "Leta 2006 smo imeli zelo močno reprezentanco. Morali bi narediti več," si je očital neuspeh na prvenstvu, ki ga je odprl z zmago nad Hrvaško.
Veselje Kakaja po zmagovitem zadetku na uvodnem srečanju SP 2006 proti Hrvaški.
Po zaslugi njegovega evrogola na olimpijskem štadionu v Berlinu. Tam, kjer se je mesec dni pozneje igral finale, a v njem ni bilo Brazilije. Na SP 2010 je bila za Brazilijo v četrtfinalu usodna Nizozemska, štiri leta pozneje pa zaradi vse pogostejih poškodb ni prišel več v poštev. V dresu reprezentance je odigral 92 tekem in dosegel 29 zadetkov.
Preselil se je v Madrid, štiri dni pozneje prispel še Ronaldo
Florentino Perez je leta 2009 iz Milana pripeljal najbolj vročega nogometaša rdeče-črnih.
Leta 2009, ko je bil na vrhuncu moči, je iz Milana prestopil v Madrid. To je bil prestop, vreden 65 milijonov evrov. Drugi največji v zgodovini nogometa. Do takrat je več milijonov zapravil le Real za nakup Zinedina Zidana (77,5).
Kaka se je iz vrst Milana, s katerim je osvojil vse pomembne lovorike (italijanski, evropski in svetovni prvak), preselil k belim baletnikom. Novi predsednik Reala Florentino Perez je gradil zvezdniško zasedbo, ki pa ni delovala tako uigrano, kot bi si želel.
Kaka je pričakoval bistveno več od tistega, kar je doživel v Madridu. V Španiji ni bil več prvovrstni as, ampak le eden izmed novodobnih galaktikov.
Z Milanom je leta 2007 v finalu lige prvakov premagal Liverpool in se mu maščeval za boleč poraz (2005) v Istanbulu.
Na njegovo "smolo" je štiri dni pozneje na Santiago Bernabeu prišel še Cristiano Ronaldo in z najdražjim prestopom postavil svetovni rekord. Real je našel prvega junaka, na katerem je gradil medijsko strategijo, Kaka pa ni nikoli več tako izstopal kot med rdeče-črnimi.
Navijači Milana so se težko sprijaznili, da so ostali brez največjega ljubljenca tribun.
Zagodlo mu jo je tudi zdravje. Neprestano se je boril s poškodbami in odsotnostmi, njegovih vrhunskih predstav je bilo vedno manj. V sezoni 2011/12 je bil še najbolj vroč, zlasti v španskem prvenstvu, kjer je Mourinhova četa postala prvak in osvojila rekordnih sto točk. Za večje zadovoljstvo so manjkali uspehi v Evropi. "V Madridu sem pričakoval bistveno več," je priznal v nedavnem televizijskem intervjuju za Globo.
V Milanu je spadal med največje nogometne ikone 21. stoletja.
Leta 2013 se je vrnil v Milano, kjer je kmalu dočakal jubilejni stoti zadetek za rdeče-črne, a klubu ni šlo preveč dobro. Kaka, ki se je še vedno ubadal z zdravstvenimi težavami, ni mogel pomagati Milanu do višje uvrstitve. Ostal je brez Evrope in padel v krizo, iz katere se sedemkratni evropski prvak ne more izvleči še danes. Takrat je Brazilec navezal stike z Orlandom in kmalu postal najdražji nogometaš lige MLS.
Kvartet izbrancev: trije Brazilci in Zidane
V reprezentanci je vlogo prvega zvezdnika prevzel Neymar.
Kaka je eden izmed štirih, ki so postali nogometaš leta na svetu (dobitnik zlate žoge), osvojili ligo prvakov in se z reprezentanco povzpeli na svetovni prestol. To je uspelo le njemu, Ronaldinhu, Rivaldu in Zinedinu Zidanu.
Za razliko od največjih nogometašev zadnjega desetletja, ki tako izstopata po kakovosti, zadetkih in medijskem pompu, Cristianu Ronaldu ali Lionelu Messiju. Obema v rubriki doseženih uspehov manjka svetovni naslov z izbrano vrsto. Nova priložnost ju čaka leta 2018. To bo tudi prvo leto, v katerem Kakaja ne bo več na igrišču.
Ni manjkalo veliko, pa bi končal na invalidskem vozičku
Ni tipični Brazilec, njegova zgodba ni zgodba o nogometašu, ki je zrasel v faveli, revščini in med vsakodnevnim bojem za preživetje. Rodil se je v dobro situirani družini, ki mu je omogočila redno šolanje in spodobno življenje. Sprva je želel postati teniški igralec, a si je premislil. Kot najstnik je bil zelo suh. Ko je pri 17 pridobil deset kilogramov, mu je postalo lažje. Takrat je lahko v dejanja pretopil večino idej, ki so se med nogometnimi tekmami motale v njegovi glavi.
Še danes je eden izmed najbolj priljubljenih nogometašev, kar jih premore petkratni svetovni prvak Brazilija. Najmlajši ga obožujejo.
Do uspešne kariere in visoke stopnje samozavesti mu je pomagala tudi vera. Je goreč evangeličan. Tako kot Tavares. Prigoda pri 18 letih je le še učvrstila prepričanje, da je deležen božje naklonjenosti. Takrat je le malo manjkalo, pa bi si v bazenu zlomil hrbtenico in končal na invalidskem vozičku. Hitro je okreval. Zgodil se je čudež, utrpel ni nobene posledice, ki bi resneje zavirala njegov nogometni napredek. Od takrat je desetino plače vedno podaril Cerkvi.
Odhaja na novo pot
V Orlandu je nosil kapetanski trak in bil najdražji nogometaš lige MLS.
Kariero je končal v ZDA. Tam, kjer si služi kruh tudi njegov najboljši prijatelj in poročna priča Marcelo Saragosa (Tampa Bay Rowdies). Ko se je končala sezona MLS, Orlando City pa ostal pred vrati izločilnega dela, se je Kaka čustveno poslovil od občinstva. Zadnjo tekmo je odigral 15. oktobra proti Columbusu (0:1). Tekle so solze.
Svet je sklepal, da je napočil trenutek za konec kariere, a Kaka ni tega nikoli potrdil. Dejal je le, da ne bo podaljšal pogodbe z Orlandom. Negotovost je trajala vse do 17. decembra, ko je prek družbenega omrežja Twitter sporočil, da se dokončno poslavlja in odhaja na novo pot.
Sporočilo je obogatil s fotografijo, na kateri se na njegovi majici bohoti znameniti napis Verjamem v Jezusa. Vsakič po zadetku ali zmagi je pogledal v nebo. Tovrstni napis je nosil tudi leta 2004, ko je postal italijanski prvak z Milanom, in leta 2007, ko je osvojil ligo prvakov.
Father,
— Kaka (@KAKA) December 17, 2017
It was much more than I could ever imagined. Thank you! I’m now ready for the next journey. In Jesus name. Amem.
Pai,
Foi muito mais do que eu pedi ou imaginei!Obrigado! Eis-me aqui para próxima jornada. Em nome de Jesus. Amém. pic.twitter.com/PofZBAV0BE
Šušljajo se je, da bi se lahko pri 35 letih vrnil v Milano ali pa v Sao Paulo, kjer bi okrepil zvezno vrsto, a se to ne bo uresničilo. Morda se bo vrnil v katerega izmed klubov, kjer se je imel najbolje, a v kakšni drugi vlogi. Kaka si prizadeva, da bi ostal zvest nogometu in v prihodnje opravljal kakšno izmed operativnih, direktorskih vlog. Ponudb zagotovo ne bo manjkalo.
Poročil se je z osnovnošolsko ljubeznijo Caroline Celico. Ima devetletnega sina Luco in šestletno hčerko Isabello. Leta 2015 sta se ločila.
Klubska kariera:
2001-2003 Sao Paulo
2003-2009 AC Milan
2009-2013 Real Madrid
2013-2014 AC Milan
2014 Sao Paulo
2014-2017 Orlando City
Največji uspehi:
Milan: italijanski prvak (2004), italijanski pokal (2004), liga prvakov (2007), svetovni klubski prvak (2007), evropski superpokal (2007)
Real Madrid: španski prvak (2012), španski pokal (2011)
Brazilija: svetovni prvak (2002), pokal konfederacij (2005 in 2009)
2