Pariz 2024
Nedelja, 11. 8. 2024, 11.25
3 mesece, 1 teden
Po porazu na tekmi za tretje mesto na OI
Uroša Zormana premagala čustva: Škoda ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,14
Od naše poročevalke iz Lilla
Uroš Zorman je bil po porazu s Španijo razumljivo zelo razočaran.
"Domov gremo z dvignjeno glavo, odigrali smo fenomenalen turnir, zdaj je treba naprej in iz tega povleči le pozitivno," je bil po porazu na tekmi za tretje mesto na olimpijskih igrah na stadionu Pierra Mauroya v Lillu jasen slovenski selektor Uroš Zorman. Slovenci so po hudem boju na koncu z 22:23 klonili proti Španiji, prav tako kot v polfinalu so imeli na koncu možnost za izenačitev, a jim ni uspelo.
Kako krut je lahko šport in kakšne malenkosti ti lahko odnesejo olimpijsko odličje, so na lastni koži na zadnjih dveh tekmah olimpijskih iger v Parizu spoznali slovenski rokometaši. Ti si po več kot odličnih predstavah, kjer so postali eno izmed najprijetnejših presenečenj letošnjih iger, tekmovanje sklenili na nehvaležnem četrtem mestu. Mestu, ki si ga pred turnirjem ne želi nihče, še bolj pa boli način, kako so Slovenci pristali tik pod stopničkami.
Dve možnosti za podaljšek, a dva boleča poraza
Že v petek je v polfinalu proti Danski odločila ena žoga, z enako bolečim scenarijem in razpletom pa je postregel tudi boj za tretje mesto, v katerem so se na koncu gola veselili Španci. Slovenci so imeli na koncu napad za izenačenje, tako kot na tekmi proti Dancem, a se ni izšlo. Razočaranje je bilo po eksploziji navdušenja med Španci v slovenskem taboru neizmerno. Slovenski rokometaši so le nemočno obsedeli na tleh, nekateri v solzah, vsi pa z občutkom nemoči in obžalovanjem zapravljene velike priložnosti.
Nepopisno razočaranje slovenskih rokometašev je bilo razumljivo.
"Ideja za zadnji napad je bila preprosta – da igramo in zabijemo gol, v podrobnosti se ne bi spuščal. Mogoče smo bili spet premalo agresivni. Govoril sem s sodniki, ker ima rokomet v zadnje pol minute tekma drugačna pravila. Tam na devetih metrih je njihov obrambni igralec držal našega, ki je izvajal, ampak oni imajo kot vedno za to svojo razlago. Rokomet je takšen, kakršen je. Nimamo kaj," je bil vidno razočaran slovenski selektor Uroš Zorman.
Čustva in solze premagala Slovence
Tudi njega so nato v pogovoru s sedmo silo večkrat premagala čustva, sploh ob spominih, ki jih je zadnjih sedem tednov preživel s svojimi varovanci, s katerimi je tlakoval pot do najboljšega slovenskega rokometnega izida na olimpijskih igrah. Do zdaj je bilo to šesto mesto, s četrtim mestom pa so Slovenci ponovili najboljši ekipni izkupiček kateregakoli izida slovenskih reprezentanc na olimpijskih igrah, saj so bili košarkarji pred tremi leti v Tokiu na koncu prav tako četrti.
Zorman je Slovenijo popeljal do četrtega mesta.
"Cel vikend je bil zelo težek, polfinale smo izgubili za en gol. Iskreno bi bilo bolje, če bi izgubili za deset zadetkov, lažje bi bilo prenesti vse skupaj. Fantom je treba čestitati za celoten turnir, zmanjkala je le pika na i. Škoda … Seveda smo vsi zelo čustveni, prisotne so solze, skupaj smo že sedem tednov, ogromno smo dali skupaj čez, res škoda," je na robu solz dejal slovenski selektor.
"Kljub vsemu smo se po Danski hitro pobrali, imeli smo neverjetno željo, vse so dali od sebe. V napadu sicer nismo bili tako učinkoviti, mogoče se je malce čutil tudi pritisk in utrujenost. Dali smo le 22 golov, kar nam ni podobno, obramba je bila spet odlična. Urnik je bil, kakršen je bil, o tem nima smisla razglabljati," je še dodal Zorman, ki je kljub zadnjima dvema porazoma izjemno ponosen na dosežek svoje ekipe.
"Domov gremo z dvignjeno glavo, odigrali smo fenomenalen turnir, zdaj je treba naprej in iz tega povleči le pozitivno. Konec koncev smo četrti na olimpijskih igrah in res je zmanjkala le malenkost, da bi vzeli medaljo. Govoriti in razmišljati za nazaj je zdaj brezpredmetno. Lahko smo ponosni na fante, iz tega poraza pa moramo priti še močnejši," je še dodal slovenski selektor.
Mačkovšek poskusil z zadnjim strelom, a ...
V zadnjem napadu je odgovornost na koncu po spletu okoliščin prevzel Borut Mačkovšek, a je bil španski vratar Gonzalo Perez de Vargas v golu na mestu. "Ni bilo tako, kot smo si želeli, na koncu je ostalo še pet ali šest sekund in enostavno je bilo treba poskusiti. Ko je Aleks dobil žogo, ki jo je vrgel v tla in je bil potem storjen prekršek, bi moral jaz napasti tega igralca in nato križati z Jancem. Po prekršku to ni bilo več možno, tako da je bilo treba zaključiti. Zelo smo razočarani, skupaj smo bili dva meseca, veliko stvarem smo se odrekli, na koncu nam je malce zmanjkalo, a takšen je šport. Ne vem niti, kaj bi rekel. Res sem ponosen na to ekipo," je bil vidno razočaran Mačkovšek.
Ta je razloge za poraz iskal že v prvem delu tekme. "Največja težava danes je bil prvi polčas, saj smo se nekako iskali, imeli smo veliko zgrešenih strelov in tudi izgubljenih žog proti takšnim ekipam, kot so te najboljše, pa nas je to na koncu veliko stalo. Zagotovo nas je tudi tisti polfinalni poraz bolel, ker si bil tako blizu finala olimpijskih iger, a smo bili povsem osredotočeni na Špance. Na koncu pa se nam ni izšlo," je še sklenil Mačkovšek.
Slovenska rokometna reprezentanca je tako v četrtem olimpijskem nastopu izboljšala doslej najboljši dosežek iz Ria de Janeira 2016, kjer je osvojila šesto mesto. Na premiernem nastopu v Sydneyju 2000 je zasedla osmo, na drugem v Atenah 2004 pa enajsto mesto. V skupinskem delu je Slovenija najprej izgubila proti Španiji, nato pa iz tekme v tekmo kazala boljše predstave. Najprej je premagala Hrvaško, nato Švedsko in Japonsko, za konec pa po "taktični" odločitvi izgubila proti Nemčiji. V četrtfinalu je nadigrala Norveško, zatem pa sta sledila še omenjena boleča poraza z Dansko in nato še s Španijo. Poraza, ki bosta bolela še dolgo.
Preberite še:
