Sreda, 3. 2. 2021, 17.37
3 leta, 9 mesecev
Reportaža s Kanina
Bela pravljica v črni regiji z napako #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,08
5
Na Kaninu je to zimo zapadlo že več kot pet metrov snega, kar žičničarjem povzroča kar nekaj preglavic.
Najvišje ležeče slovensko smučišče Kanin se to zimo utaplja v snegu. S petmetrsko snežno odejo je trenutno več dela kot koristi, saj je smučišče zaradi svoje lokacije – spada v goriško statistično regijo, ki je zaradi izjemno slabe epidemiološke slike obarvana v črno – zaprto. Druga težava so snežni plazovi, ki jih je preventivno treba sprožiti po vsakem obilnejšem sneženju. Eden od njih je pred dnevi zasul pogonsko postajo žičnice Prevala, ki do sanacije ne bo obratovala. Na Kaninu upanje vidijo v spomladanski smuki.
Pet metrov snega in pravljična narava na 2.200 metrih. Sliši se idilično in tudi videti je tako, a v resnici imajo žičničarji na Kaninu zaradi obilice snega, ki jim ga je nasulo v tej zimi, precej dela in skrbi. Čeprav bi si takole na daleč mislili, da s smučiščem, ki ne obratuje, ni dela, pa je zgodba precej drugačna.
Sprožili so se plazovi, ki jih ni bilo že 20 let
Na dan našega obiska je bilo v akciji 15 žičničarjev. Večina se jih je ukvarjala z odstranjevanjem snega s strehe končne postaje krožnokabinske žičnice ter s čiščenjem pogonske postaje žičnice Prevala, ki jo je pred dnevi zasul snežni plaz.
Nesreča se je zgodila predzadnji konec januarja, na isti dan, ko je plaz, ki je prihrumel z Bavškega Grintavca, zasul državno cesto med Sočo in Trento pri odcepu za Lepeno. Na tem območju so se sprožili plazovi, kot jih ni bilo že 20 let, smo slišali na Kaninu.
Trenutno tako poteka čiščenje zasute hišice s krmilno napravo, sledila bo ocena nastale škode in sanacija. Že zdaj je jasno, da žičnica, ki povezuje slovenski in italijanski del Kanina, do konca sanacije ne bo obratovala.
Predzadnji konec tedna v januarju je pogonsko postajo žičnice Prevala, ki Kanin povezuje z italijansko Sella Neveo, zasul snežni plaz.
Plaz je letos zasul tudi žičniško postajo C (predzadnjo postajo gondole), kar je prav tako prineslo ogromno dodatnega dela.
Od čiščenja, ki je pri vsem skupaj še najmanjša težava, pravijo žičničarji, do ocenjevanja škode in dodatnega pregleda, ki ga je opravil predstavnik Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG), ki je presodil, ali je žičniška naprava konstrukcijsko stabilna in varna za obratovanje.
Škodo, ki jo je povzročil snežni plaz, še ugotavljajo, že zdaj pa je jasno, da do sanacije žičnica Prevala ne bo obratovala.
Živahno kljub zaprtju smučišča
Zakaj je na smučišču, ki zaradi ukrepov ne obratuje, tako živahno?
"Zato, ker bi, če s postaj za krožnokabinsko žičnico, stebrov in žičniških naprav po vsakem obilnem sneženju ne bi sproti odstranjevali snega, to lahko imelo velike posledice. Snežna odeja bi namreč zaradi svoje teže povzročila zvijanje konstrukcije. In ko se to enkrat zgodi, je konstrukcija neuporabna," je razlog za včerajšnjo delovno vnemo na najvišje ležečem slovenskem smučišču osvetlila direktorica javnega zavoda Sončni Kanin Manuela Božič Badalič.
Manuela Božič Badalič, direktorica javnega zavoda Sončni Kanin
Raj za turno smuko
Poleg žičničarjev, med njimi sta bili na terenu tudi dve žičničarki, domačinka Kristina Sovdat in Janja Kovač iz Savinjske doline – druga bo najverjetneje v kratkem postala prva Slovenka z licenco za upravljanje snežnega teptalca, je bilo na Kaninu včeraj mogoče opaziti tudi peščico turnih smučarjev ali pa vsaj njihove sledi.
Kanin je raj za turno smuko, a je zaradi snežnih plazov tudi precej nevaren.
Razmere za turno smuko so zelo odvisne od dneva. "Potrebno je biti izjemno previden," opozarja Božič Badaličeva. "Na Kaninu je bila pred tednom dni razglašena najvišja, peta stopnja nevarnosti snežnih plazov, zato smo prek družbenih omrežij opozarjali, naj se turni smučarji temu območju izogibajo." Poziv je naletel na posluh, je povedala.
V ekipi kaninskih žičničarjev sta tudi dve žičničarki, Kristina in Janja. Zadnja bo bržkone prva Slovenka z licenco za upravljanje snežnega teptalca.
Nekoč plazove sprožali ročno, danes si pomagajo s helikopterjem
Plazovi so namreč vsepovsod okrog nas, nas je med obiskom večkrat opozoril tudi Jože Skočir, obratovodja in izkušeni miner, ki skupaj z Igorjem Zorčem na Kaninu skrbi za preventivno proženje plazov. Kot pravi, gre za izjemno nevarno, a hkrati zelo pomembno opravilo na visokogorskem smučišču.
Dolga leta so plazove – zelo pomembno je, da se jih sproža po plasteh, opozarja Skočir –, prožili ročno, z gospodarskim eksplozivom, kar je bilo precej tvegano početje, lani pa so za proženje plazov skupaj z italijansko stranjo Kanina, na Sella Nevei, začeli uporabljati helikopter.
Namesto od dveh do treh dni, kolikor bi porabili za ročno proženje plazov, helikopter enako delo opravi v pičlih 40 minutah.
"Helikopter privarčuje človeška življenja, skrajša čas. Ta je pa je zelo pomemben, kadar se mudi z odprtjem smučišča oziroma pripravo prog. Medtem ko je ročno proženje bolj kot ne ruska ruleta," je bil slikovit vodja obratovanja.
Jože Skočir, obratovodja na Kaninu in izkušeni snežni miner
"Šele po sprožitvi plazov lahko fantje in dekleta začnejo teptanje. Sicer se lahko zgodi, da plaz odnese človeka in ratrak, kar bi bilo nepredstavljivo, se je pa v preteklosti že zgodilo," je povedala Božič Badaličeva.
"Kanin je eno od najzahtevnejših smučišč. Tako za smučarje kot upravljavce. Ta gora ne dopušča napak. Spoštovanje pravil narave je tukaj ključno," je izpostavila moč narave na spoštovanja vredni višini.
Kljub temu, da je smučišče Kanin zaradi ukrepov zaprto, stroški ostajajo, pravi direktorica.
"Kljub zaprtju je treba plačati elektriko, omrežnino, telefon, gorivo za teptalce, ... Nekaj naših sodelavcev je ta čas doma na čakanju … Zadnjih šest mesecev smo po sili razmer brez prihodkov, v tem času smo za kritje fiksnih stroškov od države dobili 115 tisoč evrov," pove direktorica.
In koliko bi zaslužili, če bi obratovali? Okrog pol milijona, odgovarja prva dama Kanina, ki računa, da bo pomoč žičničarjem vključena v naslednji protikoronski paket.
Kaj bo z lastniki sezonskih vozovnic?
Božič Badaličeva, ki je tudi predsednica Združenja slovenskih žičničarjev, se zaveda, da bo še letos treba ugrizniti v še eno kislo jabolko. V problem neizkoriščenih sezonskih vozovnic.
Lastnikom sezonskih vozovnic bo namreč zaradi izpada smučarskih dni treba ponuditi alternativo. Ali ponuditi možnost prenosa vozovnice na prihodnjo sezono, če bi se s tem strinjali, ali pa jim vrniti denar, ter "nasloviti ustrezen finančni zahtevek na državo, saj smučišča ne obratujejo zaradi višje sile".
Samo na Kaninu je bilo v predprodaji prodanih za 60 tisoč evrov sezonskih kart.
Smučišče na Kaninu je letos obratovalo samo štiri dni.
V letošnji zimi odprti le štiri dni
Na Kaninu kljub počasnemu iztekanju zime še vedno upajo, da bo njihovo smučišče dobilo zeleno luč za obratovanje. V letošnji zimi so imeli odprto samo štiri dni, in to konec decembra, še pred uvedbo obveznega testiranja na novi koronavirus, ki je marsikoga odvrnil od lepot smuke na tistih smučiščih, ki tudi v tem trenutku lahko obratujejo.
"V štirih dneh, ko je bil Kanin odprt, je pri nas smučalo okrog 800 smučarjev, kar je glede na to, da so k nam lahko prišli samo obiskovalci iz goriške regije, solidna številka," je povedala sogovornica, ki zdaj stavi predvsem na spomladansko smuko.
Upanje vidijo v spomladanski smuki
Ko bo, tega si želimo vsi, epidemiološka slika bolj spodbudna, in ko morda testiranje na novi koronavirus za smučarje ne bo več potrebno. Na eni od novinarskih konferenc je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec že omenil, da si želi, da bi ta ukrep lahko čim prej sprostili.
Na Kaninu letos močno računajo na spomladansko smuko.
"Tudi če se odpremo v začetku marca in če bi bila naša regija takrat vsaj v oranžnem območju, ko testi niso več potrebni, verjamem, da bi lahko imeli veliko obiska. Prepričana sem, da se Slovenci letos še niso nasmučali. Pri nas bo sneg najmanj do konca maja …" napoveduje Božiž Badaličeva.
Lani sta spomladanski termin dobro izkoristili tudi najboljši slovenski smučarji Ilka Štuhec in Meta Hrovat, ki sta konec maja nekaj dni preživeli, tudi prespali, kar na Kaninu.
Na Kaninu rešitev vidijo v spomladanski smuki. Snežno podlago v spomladanskem času sta lani izkoristili tudi Ilka Štuhec in Meta Hrovat.
"Spomladanska smuka seveda ne bo rešila sezone, izpad je prevelik, jo bo pa vsaj nekoliko ublažila. Pri Združenju žičničarjev Slovenije smo na vlado že naslovili predlog, da bi dobili vsaj nekaj finančne pomoči. Kot se je poleti hotelirjem pomagalo s turističnimi boni, bi se lahko zdaj tudi nam. Predlagala sem tudi, da bi za turistične dejavnosti sprejeli interventni zakon, saj je naša panoga v pandemiji utrpela največjo škodo. Turizem se je dobesedno sesedel.
Na Kaninu smo samo v decembru imeli 95-odstotni izpad dohodka, ampak ostajamo vsaj nekoliko optimistični. Računamo, da vsaj spomladanska smuka bo, potem pa nas čaka prehod v poletno sezono. Ta je bila lani precej uspešna."
Gondolo čaka srečanje z abrahamom
Tudi načrti za prihodnost na Kaninu so pestri. Trenutni gondoli, ki se približuje 50-letnici in je preživela že tri konkretne potrese, bo čez dve leti poteklo obratovalno dovoljenje in takrat bo treba postaviti novo žičniško napravo.
"Trasa nove gondola bo podobna trenutni, razmišljamo o malo večjih gondolah, za približno 15 ljudi," je napovedala direktorica Kanina. In še dobra novica za konec – nova gondola bi do vrha potrebovala le 15 minut, torej pol manj kot danes.
5