Najprej cilj, nato motivacija in uspeh

Izr. prof. dr. Tanja Kajtna, univ. dipl. psih. je športna psihologinja, ki se s športno psihologijo že vrsto let ukvarja tako s praktičnega kot raziskovalnega vidika. Sodeluje s številnimi vrhunskimi športniki in njihovimi trenerji, kot športna psihologinja je bila udeleženka slovenskih ekip na Olimpijskih igrah v Londonu in Paraolimpijskih igrah v Pekingu. V svoje delo poleg fenomenološkega pristopa vključuje pristope vedenjsko - kognitivne terapije in hipnoterapije. Je predsednica Sekcije za psihologijo športa pri Društvu psihologov Slovenije, kjer skrbi za zagotavljanje razvoja področja in uveljavljanje stroke na športnem področju. Zaposlena je na Fakulteti za šport v Ljubljani kot asistentka na Katedri za psihologijo športa in na Pedagoški fakulteti v Mariboru kot nosilka psiholoških predmetov na smeri za izobraževanje trenerjev. Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih publikacij s področja športne psihologije, na primer znanstvene monografije Trener in športno-psihološkega priročnika Šport z bistro glavo.

O tem, da je za ukvarjanje ne le z rekreacijo, temveč z večino stvarmi, ki se jih lotimo, najpomembneje iskanje motivov znotraj sebe, govorijo tako raziskave kot tudi izkušnje. Kot pravi dr. Kajtna: "Ko delamo nekaj zase, bomo to čim pogosteje poskusili narediti dobro. To je seveda skladno s postavljanjem ciljev, za doseganje katerih je odgovoren vsak posameznik." Šport je le izjemoma, ne glede na to, ali govorimo o tekmovalnem ali rekreativnem športu, tisto, kar prinaša veliko materialnih dobrin. Največji dar športa so namreč izkušnje, občutek, da nekaj zmoremo, da zmoremo vedno več in bolje, prijateljstva in poznanstva. Prav te dobrine nam ostanejo za vselej, medtem ko denar tako kot pride, tudi gre. Tekmovalni šport se zdi sicer res bolj poln zunanje motivacije, a v resnici tako vrhunski športniki oziroma tekmovalci kot tudi rekreativci, pa naj tekmujejo ali ne, delajo predvsem zase in za svoj napredek. Tako ima motivacija v vsaki obliki športa veliko vlogo predvsem pri postavljanju ciljev.

Dober cilj je konkreten in časovno opredeljen

"Preden se začnemo ukvarjati z določeno aktivnostjo, si navadno postavimo cilje, s katerimi opredelimo, kaj želimo doseči. Cilji spadajo med najbolj učinkovite načine zviševanja in zagotavljanja motivacije," dodaja Tanja Kajtna. Ko govorimo o ciljih, povezanih s tekmovanjem, so ti lahko usmerjeni na uvrstitve v primerjavi z drugimi tekmovalci ali pa na lastne dosežke, torej v primerjavi s samim seboj.

Rekreativna vadba je, ne glede na pogostnost udeleževanja tekmovanj, namenjena predvsem nam samim. Zato si je najbolj smiselno postaviti cilj, ki pomeni osebni rekord, ali pa tempo, s katerim bomo zadovoljni. S cilji, ki so usmerjeni na tekmece, lahko po nepotrebnem zvišamo napetost in sprožimo neustrezno razmišljanje. In kakšen mora biti cilj, da je dober? "Dobri cilji so jasno opredeljeni, konkretni in podprti s časovno opredeljenim načrtom za njihovo doseganje. Ne smemo pozabljati, da je vsak cilj le temelj za nove, višje cilje in da je pravzaprav pot tisto, kar je pomembnejše od cilja samega," na pomembnost opredelitve ciljev opozarja psihologinja dr. Kajtna. Veliko lažje se rekreacije lotimo takrat, ko imamo podporo in spodbudo najbližjih, zato je dobro, da cilje, ki si jih zadamo, podpirajo tudi ljudje, ki so nam blizu.

Izzivalen, a ne previsok

Preden si postavimo cilje, je smiselno, da jih napišemo na list papirja in ob tem dobro premislimo, kateri razlogi so nas vodili k temu, da smo si izbrali določen cilj, zakaj smo ga izbrali in kaj bomo od tega dobili.

In ko smo že pri zastavljanju ciljev, ni odveč dodati, da si je poleg dolgoročnih smiselno postaviti tudi kratkoročne in vmesne cilje, s katerimi lahko preverimo svojo pripravljenost. Ob tem pa morajo biti cilji ustrezno visoki, izzivalni, a ne previsoki. "Previsoki cilji namreč hitro postanejo izvor pretirane napetosti, medtem ko prenizki cilji – na primer na neki razdalji doseči enak čas kot na lanskoletnem tekmovanju, čeprav smo povsem normalno trenirali – ne pomenijo izziva in tako ne delujejo kot spodbuda," o ustreznosti ciljev še pravi dr. Kajtna.