Sobota, 26. 6. 2021, 12.40
3 leta, 5 mesecev
Uroš Kralj
Sinonim za vztrajnost: v koronskem letu je pretekel 30 virtualnih maratonov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,36
Obletnica osamosvojitve Slovenije mineva v znamenju številke 30. Prav toliko virtualnih maratonov je lani pretekel ljubiteljski tekač Uroš Kralj.
Uroš Kralj je v letu 2020 pretekel 30 maratonov, kar je deset več, kot si je ob simboliki letnice 2020 sprva zamislil. Vse je po sili razmer oz. dobro znani epidemiološki situaciji moral preteči v virtualni različici, kar ima, kot je ugotovil, pozitivne in negativne plati. Kralj danes teče na Nočni 10ki, priljubljeni tekaški prireditvi, ki prvič v njeni zgodovini zaradi še vedno strogih pogojev, ki terjajo veliko prilagajanja organizatorjev rekreativnih prireditev, poteka podnevi.
Te dni se vse vrti okrog številke 30 ... predvsem zaradi 30. obletnice samostojne Slovenije.
O Urošu Kralju, ljubiteljskem tekaču iz okolice Bleda, smo na Sportalu že poročali. To je tisti tekač, ki ga boste, če se okrog Blejskega jezera sprehajate v jutranjih urah, prav gotovo srečali. Nemara ste nanj naleteli prav v trenutku, ko je okrog blejskega bisera nizal katero od svojih maratonskih razdalj. Sam čez palec ocenjuje, da je jezero obkrožil več kot desettisočkrat in številka bo bržkone še močno narasla.
Cilj v letu 2020: 20 maratonov
Leto 2020 je bilo zanj eno najbolj tekaških do zdaj, pa čeprav precej drugačno od tistega, česar je bil vajen do udara koronavirusa. Sprva si je zamislil, da bi v skladu z letnico 2020 odtekel 20 maratonov.
"S tem bi si na najboljši možni način pripravil teren, da do svojega 45. rojstnega dne ali pa vsaj nekje v bližini slednjega vstopim v t. i. Klub 100. Pogoj za včlanitev vanj je sto uradno pretečenih maratonskih ali daljših razdalj," je povod za maratonske cilje v koronskem letu opisal tekaško navdihnjeni Gorenjec, sicer član tekaškega društva Vitezi bosega teka, ki stoji za priljubljeno tekaško Nočno 10ko, ki poteka prav danes. Kralj je tam večkrat tekel tudi bosonog.
Skratka, leto 2020 se je začelo obetavno. Še pred razglasitvijo epidemije je bil po več poskusih končno uspešen v žrebu za londonski maraton, ki je bil predviden za april, januarja je pretekel maraton v Dubaju, februarja pa maraton v Splitu.
Koronavirus in temelji za "virtualke"
In nato je udaril koronavirus. "Stvari so se začele podirati kakor domine. Ker pa sem po naravi precej trmast in rad dosegam cilje, ki si jih zastavim, sem dokaj kmalu odkril virtualne preizkušnje in spoznaval njihova blišč in bedo. Pa v sili vrag še muhe žre in zahvaljujoč omenjeni trmi ter očitno precej vzdržljivemu telesu sem do konca leta odkljukal ne 20, ampak kar 30 tovrstnih 42-kilometrskih preizkušenj," je zadovoljen tekaški Kralj.
Virtualno je bil tako v italijanski Brescii, v Edinburghu, Skopju, Talinu, Londonu, New Yorku, Helsinkih, Atenah, Beogradu, Melbournu, na Havajih, v Walesu in za konec leta še na Jamajki. Maratonsko mrzlico je ohranjal tudi v letu 2021. "Štartal sem na Bahamih, obiskal Miami, v februarju pa Tel Aviv."
Večino t. i. virtualk je odtekel po cestah v okolici Radovljice, del pa tudi na svoji najbolj priljubljeni tekaški poti okrog Blejskega jezera.
Pred leti je marsikateri kilometer pretekel bosonog.
"Trase nastajajo po trenutnem navdihu, včasih tematsko vsaj nekoliko vezano na kraj originalnega maratona, tako sem se trudil vsaj samega sebe prepričati, nekajkrat pa sem, da se ne bi izgubil (smeh, op. p.), tekel kar večkrat zapored po bolj ali manj isti progi.
Za t. i. maraton Back To Nature sem tako obkrožil Mežaklo, ker je pač dolina Radovne v jutranjem soncu nekaj najbolj naravno čudovitega. Mexico City sem 'osvojil' tako, da sem 7-krat tekel mimo mehiške restavracije. Ko sem 'bil' v Atenah, je grad Kamen nadomestil slovito akropolo, za pridih antike pa je poskrbela Vila Rustica pri Mošnjah.
New York sem, podobno kot je to na pravi trasi, štartal na enem od mostov v radovljiški občini in jih v teku maratona prečkal še (vsaj) štiri, tekel sem po povsem prazni Gorenjski cesti, ki je že v nekoronskih časih v nedeljo dopoldne dostikrat videti kot kakšna štiripasovna avenija, in – kakor velikim mestnim maratonom pritiče – vključil industrijsko cono. Leščansko različico, pač.
T. i. izziv 'Inca trail' (ki se v praksi konča na priljubljenem Machu Picchuju v Peruju, op. a.) sem simuliral z več kot tri tisoč višinskimi metri prek Vajneža, Stola, Vrtače in Begunjščice, v skupni dolžini prav tako tistih potrebnih dobrih 42 kilometrov. Zadovoljen sem tudi s tekom od doma v Radovljici prek Bleda na Triglav z ravno toliko ovinki, da je tudi naneslo za čisto pravi maraton."
Le delček bogate bere medalj z virtualnih maratonov.
Virtualni teki – več slabosti kot prednosti
Z virtualnimi teki se je po sili razmer sicer sprijaznil, a priznava, da premorejo več slabosti kot prednosti.
"Ni tistega običajnega vrveža, ki večino tekačev sploh pritegne na rekreativne preizkušnje. Goreče navijače moraš znati prepoznati v vrsti človekovih najboljših prijateljev, ki lajajo oziroma se zapodijo za teboj.
Okrepčevalnico je najbolje, da neseš kar s seboj, si predhodno nastaviš bidon za kako drevo ali pa pretirano optimistično upaš, da bo po studencu, ki si ga na hitro opazil na predhodnem kolesarskem ogledu trase, ravno tisti dan pritekla izotonična pijača," iskrive zamisli stresa iz rokava.
Tudi neposredne konkurence, ki dostikrat pomaga, da daš od sebe nekaj več, na virtualnih tekih ni. "Še najbolj se lahko temu približaš tako, da večkrat zapored odtečeš isto progo in pač tekmuješ sam s sabo," pravi 44-letni Kralj, ki je tek odkril šele pri 26. letih.
Pravi, da virtualni teki niso za tiste, ki se jim rado dogaja, da se jim v najbolj neprimernem trenutku izprazni baterija telefona, ure ali kake druge merjenju razdalje namenjene naprave. "Primeri, da bi si kdo za virtualno preizkušnjo omislil uradnega časomerilca, mi niso poznani – običajno si trajanje udejstvovanja moraš izmeriti sam. Tudi prave medalje si, z redkimi izjemami, ne moreš obesiti okrog vratu takoj po prihodu v cilj."
Leta 2016 je Nočno 10ko v čast tisoč pretečenim krogom okrog Blejskega jezera pretekel s štartno številko 1000.
"Intelektualni vložek celo večji od fizičnega"
Pravzaprav je to nekaj, kar ga od vsega morda še najbolj moti. "Intelektualni vložek, ki je potreben za to, da se v končni fazi medalja in majica oziroma karkoli že je vključeno v štartni paket znajde v poštnem nabiralniku, je dostikrat celo večji od fizičnega angažmaja ob teku samem. Velik izziv so tudi različne aplikacije za oddajo rezultata, ki so npr. izključno v izraelskih vijugah ali japonskih grabljicah, pa bahamski poznavalci geografije, ki vse skupaj gladko pošljejo na Slovaško. Se potem sicer skušajo opravičiti z brezplačno dodatno majico, za katero pa potem naši cariniki neusmiljeno zahtevajo plačilo uvoznih dajatev. Pravzaprav bi lahko samo o tem napisal celo knjigo …"
Uroš Kralj v podcastu Zagret za tek, ki ga vodi Marko Roblek:
A ni vse le slabo ...
A seveda ima vsaka zgodba dve plati in tudi virtualni teki imajo svoje prednosti. Med drugim omogočajo, da je število pretečenih maratonov večje, kot bi bilo, če bi tekli na klasičen način.
"Na večino, razen tistih največjih, kot sta npr. London ali New York, ki so v končni fazi ravno tako razprodani, se lahko prijaviš praktično v zadnjem trenutku, včasih še celo za nazaj. Ni se treba peljati kam daleč – začneš lahko neposredno pred domačim pragom. Oziroma znani so primeri, ko so ljudje tekli celo znotraj stanovanja.
Če ti vreme ali počutje nista pogodu, lahko v večini primerov za kak dan prestaviš, saj časovno okno za izvedbo običajno traja več dni. Meni, ki ne slovim ravno po točnosti, še posebej ustreza, da se moraš res potruditi, da zamudiš na start.
No, vseeno pa se včasih ne izide – maraton 'v Miamiju' sem tako odtekel pri minusu in nekaj centimetrih novozapadlega snega. Tam je potem kajpak za iskanje vzporednic z nesojenim resničnim prizoriščem kar težko. Prednost je seveda tudi to, da si sam določiš traso. Tako gre lahko denimo malo več navzdol, kot je to sicer praksa na običajnih tekmah, in, ne nazadnje, lahko jo celo spremeniš med samim tekom, česar se seveda 'v živo' praviloma ne izvaja."
S štartnino priskoči na pomoč tistim, ki se trudijo za tekače
Višina štartnin za virtualne maratone je različna, praviloma pa so nižje od tistih za prireditve v živo, kar je, pravi Joža, kot ga kličejo tekaški kameradi, pričakovano in edino pravilno, saj večji del organizacije in logistike prireditve vendarle odpade.
"Pri 30-ih maratonih se seveda, tudi če se vsakič pogovarjamo o 20 evrih, tega nekaj nabere. Ampak lahko rečemo, da z udeležbo predvsem na kakšnih manjših, bolj obskurnih virtualnih tekaških prireditvah pomagamo preživeti tistim, ki se sicer v normalnih razmerah trudijo za tekače.
To je tudi glavni razlog za to, da se praviloma udeležujem samo tistih virtualnih maratonov, ki jih pripravljajo organizatorji siceršnjih ‘živih’ tekem, ne pa instant dogodkov različnih kvaziprirediteljev, ki so se samo dobro znašli v danih okoliščinah in zdaj prodajajo ponaredke za nekoliko nižjo ceno ter tako izkoriščajo nevednost in stisko ljudi, ki bi radi tekmovali."
Zvrhana mera spominskih medalj
Ko potegne črto pod letom 2020, je to leto, ki ga zagotovo ne bo pozabil.
"Če drugega ne, mi tega ne bodo dopustile vse osvojene spominske medalje. Prineslo je sicer številne odpovedi tekaških tekmovanj in odneslo kakšno pivo s prijatelji, kar pa vendarle ni nekaj takega, da bi moral zaradi tega samo izdatno tarnati in opustiti upanje v to, da se v neki ne preveč oddaljeni prihodnosti vrnemo v bolj ustaljene tirnice. In nadoknadimo tudi kaj za nazaj." Že danes na Bledu ...
