Nedelja, 1. 6. 2014, 19.25
7 let, 2 meseca
"Trening ne koristi kaj dosti, če bi bil na vsakem nekdo mrtev ali poškodovan!"
Gorazd Penko, alfa in omega Maratona Franja, v teh dneh diha na škrge. To se je izkazalo tudi v času intervjuja za Sportal, kjer je moral krmariti med številnimi telefonskimi klici in ki sva ga zaradi njegovega natrpanega urnika opravila kar na parkirišču. Beseda je tekla o letošnji, že 33. izvedbi največje kolesarske prireditve pri nas, Maratonu Franja, ki bo na račun svetovnega prvenstva za rekreativne kolesarje, to bo v Ljubljani zadnji konec tedna v avgustu, nekoliko drugačna od tistih iz prejšnjih let.
Ko sva se pogovarjala pred natanko letom dni, torej nekaj dni pred izvedbo Maratona Franja, ste dejali, da čakate samo še na dovoljenje občine Dobrova-Polhov Gradec. Kako je v tem trenutku? Podobno, ampak je vse na taki poti, da se bo uredilo.
Ali sloves maratona po več kot 30 letih tradicije že odpira kakšna dodatna vrata? Nekje da, nekje ne. Ni pa vse preprosto, treba je spoštovati zakonska merila. Res je, da se je zadnje dni precej moreče ukvarjati s temi rečmi.
Hkrati urejate tudi vso potrebno dokumentacijo za izvedbo svetovnega prvenstva rekreativnih kolesarjev? Da, pravzaprav gre samo za razliko v urniku kronometra, vse preostalo ostaja enako. Zavedamo se, da polovice birokracije poleti ne bo v pisarnah, zato smo se z vsemi prometnimi družbami v državi in policijo že novembra dogovorili, da istočasno uredimo oboje. Približno pet ljudi se ukvarja samo s prometnimi zadevami, pri preostalih zadevah pa nas je vsak dan več. Na maratonu Franja je lani pomagalo 1.600 ljudi, letos jih bo verjetno še več.
Priprava na svetovno prvenstvo rekreativnih kolesarjev bo bržkone vplivala tudi na letošnjo Franjo. Začelo se bo že z novostjo, štartom v skupinah glede na starostno skupino, in ne tako kot prejšnja leta, ko so na mali in veliki Franji vsi kolesarji štartali istočasno. Sprememba pri štartu je predvsem zaradi priprave na SP. Organizatorji, redarji in policija želimo namreč preveriti, kaj bo takšen štart povzročil na cesti, deloma bo vse skupaj seveda vplivalo tudi na varnost, a to je predvsem stvar udeležencev. Človeški dejavnik je namreč tisti, ki prireditev naredi varno ali nevarno.
Skupinski štart po svoje še vedno bo, saj je skupina 600 tekmovalcev še vedno precej velika skupina.
Naslednja sprememba je tudi ta, da bo letos na štartu precej več tujcev kot lani, trenutno iz 32 držav, kar pomeni eno tretjino.
Zaradi ogleda? Da, najverjetneje.
V sklopu petkovega kronometra, ki šteje tudi za državno prvenstvo, boste izvedli tudi 1. nagrado Ljubljane za ženske. Še ena novost, torej. Da, to bo pravzaprav glavna novost, gre za prvo dirko poklicnih kolesark na slovenskem prostoru. Res je, da je kronometer že tako ali tako del Franje, a glede na to, da je vse pripravljeno za konkurenco Pro Tour na prireditvi, se mi je zdelo nespametno, da bi izpustili priložnost za izvedbo tekmovanja na mednarodni ravni tudi za dekleta.
Nastopilo bo 28 tekmovalk, med njimi tudi Olga Zabelinska, ena od najboljših kronometristk na svetu, tretja na olimpijskih igrah v Londonu v kronometru in lani sedma na svetovnem prvenstvu.
Udeleženci športnih prireditev imajo pogosto veliko predlogov, kritik, pobud … Kako pogosto se vam oglašajo in kako pogosto jim prisluhnete in ustrežete? Da, predlogov je ogromno, vendar so precej enostranski. Ljudje si želijo vsega mogočega. Če imate sto ljudi, imajo ti 10 tisoč želja. Nekaterim se zdi štart male in velike Franje (ob 9.00 in 10.30, op. p.) na sporedu prepozno, drugim prezgodaj.
Ravno zaradi takih pripomb smo pred leti štart prestavili, saj so se kolesarji iz Lendave pritoževali, da morajo na poti proti Ljubljani že ob 4. uri zjutraj, zdaj pa se spet nekdo drug iz Domžal pritožuje, da je štart prepozno. Kaj hočemo, vsem ne moremo ustreči in, kot sem že večkrat dejal, kolesarstvo ni za vsakega, vsekakor pa ne za mehkužce!
Ste razmišljali, da bi premaknili tudi štart družinskega maratona, ki je na programu šele ob 16. uri, ko se rade razbesnijo poletne popoldanske plohe, kot je bilo na primer lani? Običajno so starši tisti, ki delajo težave. Družinski maraton smo izvedli tudi že v močnem dežju, veliko je bilo primerov, ko so otroci pritiskali na starše, naj gredo vendarle na tekmovanje. Morali so do trase, najprej kot gledalci, potem pa so se priključevali karavani. In ravno iz tega tekmovanja imamo največ pozitivnega odziva.
Letos se je v skladu maratona Franja nabralo okrog 10 odstotkov sponzorskih sredstev manj kot lani, a zanimivo je, da je reklamni pano, namenjen objavi sponzorjev, popisan do zadnjega kotička in ne kaže osipa sponzorskega zanimanja. Razlog je to, da želimo razkriti vsakogar, ki želi na katerikoli ravni prispevati svoj delež k prireditvi.
Naj dam primer … Če bi na primer želeli plačati pokale, ki jih je letos izdelalo podjetje MDM, bi se cena gibala nad osem tisoč evri, medtem ko bi v Italiji zanje odšteli dva tisoč evrov, kar pomeni, da tukaj ni računice, zato je prav, da je tudi tak sponzor zabeležen.
Denarnih nagrad za zmagovalce tudi letos ne bo. So pobude tudi za to? Načeloma je moj nazor, da se na rekreativnih tekmovanjih izogibamo denarnim nagradam. Bodo pa letos denarne nagrade za leteče cilje pri najmlajši kategoriji. Verjetno tudi pri kronometru za ženske? Pri ženski dirki bodo denarne nagrade za prvih 20 tekmovalk, ampak moramo vedeti, da je denarni sklad samo 1.200 evrov, pri čemer zmagovalka dobi zgolj 280 evrov.
Ob boku maratona Franje je na sporedu še cel kup spremljevalnih projektov, namenjenih mladim kolesarjem, tudi akcija Varno na kolesu, kjer so otroci spoznavali pravila vedenja v prometu in drugo, iztekla se je ravno prejšnji četrtek. Vas organizatorji sami poiščejo, da dogodku daste svoj pečat? Z Butan plinom, ki je eden od največjih sponzorjev MF in ženske ekipe, smo pri projektu Varno na kolesu sodelovali že lani. Akcija je letos prerasla v vseslovensko, mi pa se pri takšnih akcijah čutimo dolžne sodelovati.
Dejstvo je, da tudi mi, v KD Rog, vsako leto približno 200 otrok iz svojih mlajših selekcij varno vključimo v cestni promet. Pred vsakim treningom pri mlajših selekcijah je na prvem mestu vedno vprašanje varnosti in nasvet, naj pazijo na cesti! In vsi ti otroci se, če to seveda hočejo, znajo na cesti varno in primerno vesti.
Trening ti ne koristi kaj dosti, če bi bil na vsakem nekdo mrtev ali poškodovan! Varnost na cesti je tako kot polnjenje gume. Ne glede na selekcijo je to najnujnejša stvar.
Kako je z varnostjo na štartu male in velike Franje? Verjetno se dogajajo tudi množični padci in poškodbe? Se, vendar organizator pri tem ne more veliko narediti. To je odvisno od kulture udeležencev. Na kronometru tega ni, pri skupinskih štartih pa je povsod po svetu ista zgodba.
Je razlika, če so na štartu rekreativci ali profesionalci? Ogromna! Profesionalec ve, da ima osem ur časa, da izboljša rezultat. Težava je namreč v tem, da ljudje mislijo, da to, če bodo štartali v ospredju, pomeni, da bodo tudi na koncu prvi. Problem se pojavi, ker so v prvi vrsti včasih tudi nekateri, ki tja ne spadajo, zato pa tisti, ki so vrhunsko pripravljeni, sploh ne morejo napredovati.
Podobno je v ženskem poklicnem kolesarstvu, dekleta že na štartu želijo biti spredaj. Mislijo, da se bodo bolje odrezale, če bodo štartale v ospredju, medtem ko pri moških tega ni, ravno nasprotno, nekateri štartajo povsem na repu, saj vedo, da je pred njimi 280 kilometrov, v katerih lahko naredijo bistven preskok do boljšega rezultata.
Maraton Franja je letos dosegel tako imenovana Kristusova leta. Koliko je še prostora za popravke, nadgraditve? Ogromno, ampak za vsak popravek je treba dobiti par tisoč evrov in tako kaj hitro pridemo do vsote 200 tisoč, 300 tisoč evrov.
Vsa prireditev bi zaradi raznoraznih prispevkov ljudi med letom, medijev, policije znašala 750 tisoč evrov, še bolj izkušeni ocenjevalci pravijo, da je vrednost več kot milijon evrov. Mi razpolagamo s 300 tisoč evri od sponzorskih sredstev in prijavnin, ampak že sama varnost brez vložka policije stane več kot 60 tisoč evrov.
Družinski maraton pa ostaja brez štartnine? Da, dokler bom jaz na tem mestu, bo dogodek brezplačen.
Kako je z idejo, da bi v okviru MF organizirali tridnevno dirko? Dva dneva sta skoraj že pod streho. Da, dva dneva skoraj že imamo. In glede na to, da je posebna draž rekreativnega in tekmovalnega športa imeti tridnevno tekmovalno prireditev, je to ideja, o kateri bi bilo dobro razmisliti.
Za petek in nedeljo je poskrbljeno, potrebovali bi še krožno dirko v središču Ljubljane, poleg tega bi lahko izvedli še žensko etapno dirko, ki je v Sloveniji prav tako še ni bilo.
Na podlagi letošnjih izkušenj, ki jih bomo analizirali s policijo in redarsko službo, bomo videli, ali smo to sposobni uresničiti. Navsezadnje bi bilo to za Ljubljano več kot zanimivo, saj bi lahko tujce, ki bodo te dni tako ali tako v prestolnici, zadržali še dlje.