Petek, 19. 8. 2016, 19.00
7 let, 2 meseca
Portret: Uroš Zorman, nekdanji kapetan rokometne reprezentance
Kaplja pelina ne zagreni veličastne kariere #portret
Z reprezentančnim pokojem rokometnega kapetana Uroša Zormana se končuje era, ki je trajala 17 let.
Spomladi leta 1999 je zdaj 36-letni Ljubljančan Uroš Zorman debitiral v reprezentanci. "Ker je mlad in nadarjen," je tedaj dejal nekdanji selektor Leopold Jeras. V naslednjih sezonah še ni bil redno poleg, a od leta 2002 naprej je postal železni repertoar reprezentance. Ko je na velikem tekmovanju igrala Slovenija, je igral tudi on. Z izjemo svetovnega prvenstva 2007, ko ga je ustavila poškodba.
V seštevku: dvoje olimpijskih iger, sedem evropskih prvenstev, štiri svetovna prvenstva. Sedemnajst let reprezentančne kariere za rekorderja po številu nastopov.
Patriot
Morda kdaj držijo očitki, da je vihrav in odrezav, živčen. Njegov patriotizem pa nikoli ni bil sporen niti v najmanjši meri. Zakaj bi sicer družinski človek zimske in poletne premore med sezono preživljal v reprezentanci?
Želel si je drugačnega slovesa.
V zadnjih letih je ta praksa bistveno manj pogosta, a v preteklosti so igralci, tudi njegovi vrstniki, odpovedovali reprezentančno sodelovanje. On nikoli. Njegovo predanost potrjuje tudi osemletna tradicija rokometnega tabora, ki ga s sodelavci pripravlja vsako leto. Tudi letošnje poletje ni izostal, čeprav je imel zaradi olimpijskih iger skupaj le dobra dva tedna dopusta.
Drhteč glas in cmok
Z Zormanom so povezani vsi največji reprezentančni uspehi. Bil je evropski podprvak leta 2004, četrti na svetovnem prvenstvu 2013, najboljši srednji zunanji na evropskem prvenstvu 2012, šesti na letošnjih olimpijskih igrah, ko si je tako želel odigrati osem tekem, kar bi pomenilo kolajno. Zgodila se je Danska, Slovenija se je poslovila v četrtfinalu, Zorman pa je z drhtečim glasom, cmokom v grlu in solzami v očeh potrdil že prej zasnovani načrt: konec je.
S Kielcami je v lanski sezoni osvojil vse, kar je bilo mogoče.
Konec v reprezentanci. V klubu bo vztrajal še najmanj eno sezono. V poljskih Kielcah je superzvezdnik. Njegove zasluge za prvi poljski naslov v ligi prvakov so izjemne. Skupaj ima kar štiri naslove v ligi prvakov: enega še s Celjem in dva s pokojnim španskim Ciudad Realom. Vso kariero je nastopal v najboljših klubih – od senzacionalnih Prul do Kielc – in skupaj kar osemkrat igral v polfinalu lige prvakov.
V Kopru je pred tedni postal rekorder po številu nastopov za reprezentanco.
Daleč od povprečnežev
Za te olimpijske igre se je odlično pripravil, se podredil ekipi, prevzemal odgovornost, v svojo igro vpletel še nekatere dodatne elemente, a je njegov tretji reprezentančni polfinale velikega tekmovanja ostal zaklenjen. Kaplj(ic)a pelina, ki pa vsekakor ne more zagreniti veličastne kariere. Čeprav si je kot pravi šampion, daleč od povprečnežev, vselej želel več, predvsem bojev za medalje.
4