Prizorišče prvih modernih olimpijskih iger

Moderne olimpijske igre so se leta 1896 v Atenah začele z geslom "višje, hitreje, močneje". Za njihovo obuditev se je konec 19. stoletja zavzemal francoski baron Pierre de Coubertin. Svoje težnje je francoski učitelj in zgodovinar predstavil dve leti prej na inavguracijskem mednarodnem kongresu na Sorboni v Parizu, ki jo je vodil tudi do ustanovitve Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Obujen antični športni dogodek, prvič zabeležen v Olimpiji leta 776 pr. n. št., čeprav naj bi igre v počastitev boga Zevsa prirejali že prej, je francoski zgodovinar pred dvema stoletjema razumel v širšem političnem smislu: kot promocijo miru in medkulturnega razumevanja. Med športnimi ideali pa poudaril idejo o pomembnosti sodelovanja in ne zmage. V življenju ni pomembna zmaga, temveč boj, bistvena ni osvojitev, temveč to, da smo se dobro borili, je mogoče povzeti njegove besede. Vojne spopade pa naj nadomestijo športni, je bilo še eno od njegovih sporočil v duhu antičnih olimpijskih iger, ki so v stari Grčiji v času svojega trajanja prekinile vse vojaške dejavnosti.

Z odprtja prvih modernih olimpijskih iger v Atenah leta 1896.

Francoski baron ni bil edini

Čeprav francoski baron velja za očeta modernih olimpijskih iger, je pred njim nekakšne olimpijske igre organiziral že leta 1850 angleški zdravnik in botanik William Penny Brookes v domači vasi Much Wenlock na zahodu Anglije. Letno tekmovanje pa je nastalo ko spodbuda za telesno aktivnost za delavce. Leta 1866 je v Londonu priredil tudi prve vseangleške olimpijske igre.

Za oživitev olimpijskih iger si je v tistem času v Grčiji prizadeval tudi poslovnež Evangelos Zapas.

Ponazoritev rekonstrukcije ruševin štadiona v 19. stoletju.

Od Olimpa do Aten

Na prvih modernih olimpijskih igrah v Atenah konec 19. stoletja je sodelovalo okrog 245 športnikov iz 14 držav. Prenovljeni štadion Panathinaiko pa je bil kraj dotedanjega največjega športnega dogodka. Sprva so sicer mislili vse skupaj organizirati v Olimpiji, a se je antično prizorišče izkazalo za preveč neustrezno opremljeno in odročno. Zato je padla odločitev, da bodo igre potekale v Atenah na štadionu Panathinaiko, znamenitem tudi po tem, da je v celoti iz marmorja.

Štadion Panathinaiko za 50 tisoč ljudi

Atenski štadion je bil od okoli leta 566 pr. n. št. in pa do leta 329. pr. n. št. najprej lesen, nato so ga zgradili v marmorju, zaradi česar pa je ob svoji zgodovini poznan še danes.

Med letoma 140 in 144 so ga na pobudo atenskega plemenitaša Heroda Atika ponovno prenovili, kar pa je prineslo dve spremembi: obliko konjske podkve in prostor, namenjen tudi do 50 tisoč obiskovalcev. Štadion pa je tudi takrat v celoti sijal v belem marmorju.

Antična športna arena iz leta 2014. Olimpijsko športno prizorišče je ime dobilo po disciplini na svojih površinah, in sicer po teku na en stadij, kar je dolžinska mesa za približno današnji 172 metrov.

Športni dogodki na olimpijskem štadionu

V stari Grčiji, ko so ob praznovanju rojstnega dneva boginje Atene priredili festival Panathenaea, so se na Panathinaiku naoljeni moški pomerili v različnih atletskih disciplinah, ženske pa so na ta dan lahko lahko vstopile v javno življenje.

Nagrada za zmago v igrah so bile amfore z olivnim oljem. Zmagovalec v teku na stadiumu oz. dolžini enega stadia, to je približno 192 metrov, jih je prejel na primer sto.

Novo obdobje je štadion z izkopom, obnovitvijo in oživitvijo doživel nato spet v 19. stoletju, ko so v 70. letih na njem prirejali nekakšne olimpijske igre, imenovane po zgoraj omenjenemu Zapasu.

V marmor vrezana imena, ki so gostila moderne olimpijske igre, od prvih v 19. stoletju.

Olimpijske igre drugič

Štadion Panathinaiko je bil del iger 28. olimpijade leta 2004, ko so na njem zaključili maraton.

Dve leti pozneje je nato Osrednji svet za arheologijo v Atenah (KAS) odločil, da antični prostor ne bo več gostil športnih prireditev, saj ni več v stanju sprejemanja večjega števila ljudi. Po presoji arheologov je tako prostor bil namenjen le še podelitvenim slovesnostim z največ do 3000 obiskovalcev.