Se vsak športnik in navijač zaveda moči besed?

Leto 2016 je polno športnih dogodkov. Od navijačev na stadionih, pred zasloni in v lokalih je odvisno, ali bo šport neznance povezal v skupino prijateljev ali bo postal sredstvo za obmetavanje z žaljivkami in sejanje razdora med skupinami. Vse prevečkrat smo videli, kako se je športno navijanje sprevrglo v pravo dramo, zato navijaj tako, da boš ponosen nase, in dovoli svojim junakom, da jim tudi spodleti. Na to bodi pozoren tako v realnem kot v vzporednem digitalnem svetu.

Oglej si video: Tudi najboljšim kdaj spodleti

Čeprav je tvojemu junaku na tekmi spodletelo, je pametno, da ne izgubiš razsodnosti.

Avtorja videa sta Peter Zabret in Aljoša Bagola iz agencije Pristop.

Med navijanjem ne pozabi na #MočBesed: Kar poveš, je zares.

Pred olimpijskimi igrami v Riu želi Telekom Slovenije s kampanjo Kar poveš, je zares mladim in splošni javnosti predstaviti, kako negativno obnašanje na spletu učinkuje na življenje posameznika in skupnosti kot celote.

Slogan Kar poveš, je zares osvetljuje problematiko trolanja, žaljenja in drugih oblik spletnega nasilja ter prikazuje njegove realne posledice. Tematika zadeva vso družbo, zato kampanja zajema širok nabor aktivnosti za ozaveščanje in priložnosti za aktivno spreminjanje trenutnega stanja.

Kampanja Kar poveš, je zares je nadgradnja pobude za kakovost komuniciranja Moč besed, ki opozarja na težave sovražnega govora med mladimi. V pobudi Moč besed sodeluje tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), ki želi tudi na ta način prispevati k ustvarjanju medvrstniških in medgeneracijskih odnosov na podlagi spoštovanja, tolerance in vzajemne osebne rasti.

Ronaldo, ki se zaveda moči besed, priporoča:

UEFA s kampanjo Say no to racism opozarja na strpnost in medsebojno spoštovanje. #MočBesed

#UEFA s kampanjo Say no to racism opozarja na strpnost in medsebojno spoštovanje. #MočBesed pic.twitter.com/Bz3Y6aB5qh

— Moč besed (@MocBesed) June 29, 2016

Besede nas lahko veliko stanejo. Jih ceniš dovolj?

Družbena omrežja dnevno prejmejo skoraj 600 prijav sovražnega govora. Nihče si ne želi biti na takšnem seznamu, zato med komentiranjem na spletu pomisli na moč besed.

Zaradi sproščenega vedenja na spletu ti lahko kdaj uide kakšna neprimerna opazka, ki je ne moreš več vzeti nazaj. Ko je enkrat v spletnem ozvezdju, te lahko zasleduje še dolga leta, tudi ko si začenjaš graditi kariero.

Posledice neprimernega vedenja in neupoštevanja internetnega bontona so lahko hude, saj lahko izgubiš službo, ki si jo želiš, delovno mesto, ki ga že imaš, ali prijateljico, s katero bi rada delila največje dileme svojega življenja. Bi lahko živel brez tega?

Uporabniki spleta naj raje izvejo, da si angažiran, iskren, profesionalen, imaš zanimive hobije in interese, spoštuješ različnost, se znaš odlično izražati in si tudi pri drugih osebah dobro zapisan.

Si želiš poletno delo? "Vohuni" so povsod.

Foto: Thinkstock

Kar 60 odstotkov delodajalcev na družbenih omrežjih preveri kandidate, ki so se prijavili na prosto delovno mesto. Kdaj si se nazadnje poguglal? Tvoj profesor ali bodoči nadrejeni, ki je ravno prejel prošnjo za poletno delo, te je mogoče ravnokar.

Poglej se v ogledalo na internetu in večkrat preveri nastavitve zasebnosti na svojih družbenih profilih. Če imaš prijatelja, ki zelo rad objavlja fotografije skupnih divjih druženj, ga obzirno opozori, da ceniš zasebnost.

Internet je tudi poln odličnih priložnosti, da se predstaviš v pozitivni luči in da pomagaš ustvarjati spoštljive odnose med ljudmi.

Stvari, ki so na neželenem seznamu:

• izzivalne ali neprimerne fotografije in posnetki – tudi o popivanju in drogiranju, nagovarjanje k temu,

• sovražni komentarji,

• zapisi o nekdanjih delodajalcih,

• jezikovna in komunikacijska šibkost.

Ko se na internetu znajdeš v dilemi in ne veš, ali je objava fotografije ali komentarja dobra ideja, si lahko pomagaš z aplikacijo Safe.si (deluje na računalnikih in androidnih telefonih). Aplikacija vsebuje teste, ki te prek nekaj preprostih vprašanj usmerjajo na pot k pravilni odločitvi in hkrati ponujajo rešitve ob napačnih odločitvah.

Foto: Thinkstock

Nasveti za digitalno vzorno vedenje:

• Na spletu se obnašaj tako, kot se v realnem svetu.

• Tisto, česar si ne upaš na glas povedati na ulici, zadrži zase tudi na spletu.

• Premisli, kako bi se počutil, če bi tebe kdo žalil zaradi tvoje vere ali življenjskih nazorov.

• Če si jezen, dvakrat premisli, preden stvar objaviš.

• Osebni podatki so tvoji podatki in jih ne razkrivaj na spletu.

• Kar objaviš na internetu, tam ostane za vedno.

• Gesla ne posojaj svojim prijateljem.

Slovar spletnega nasilja – vam je kaj znano?

Foto: Thinkstock Cyberbullying – elektronsko ustrahovanje: Dogaja se na forumih, družbenih omrežjih in je usmerjeno proti določeni osebi. Tovrstno spletno nasilje lahko pusti dolgotrajne posledice, saj se je s tem izjemno težko spopasti, sploh če si mlajši najstnik.
Najboljša taktika proti ustrahovanju je ignoranca, shrani sporočila, blokiraj uporabnika in ga prijavi na Spletno oko. Pogovori se s starši in ne nazadnje ustvari nov profil.

Cyberstalking – zalezovanje: S pomočjo digitalne sledi, ki jo puščamo na internetu, si lahko nekdo ustvari bogato bazo podatkov o nas samih. Te podatke lahko pozneje izkoristi za krajo identitete ali za dejansko zalezovanje.
Ker gre za postopek, ki se ga žrtev ne zaveda, je pametno ves čas skrbeti za to, kaj puščamo za seboj na spletu.

Trolling: Troli na internetu lahko uporabljajo podobne metode kot ustrahovalci, vendar gre bolj za relativno neškodljive neumnosti, kot je postavljanje provokativnih vprašanj po forumih. Njihov glavni cilj je sejanje razdora po spletu.
Najboljša taktika proti trolanju je ignoranca – od tod slogan Prosimo, ne hranite trolov (Please, do not feed the trolls).

Flaming – žaljenje: Gre za objavljanje žaljivih sporočil, ki se nanašajo na posameznikovo vero, politično pripadnost ali filozofijo. Pri uporabi spletnih pojmov je zdaj bolj uveljavljen izraz trolanje kot flaming.