"Brez športnega motiva bi Krim razpadel"

Serdža, Štefka, Mami so le trije med njenimi vzdevki. Ena najvpadlivejših lastnosti Sergeje Stefanišin je njena nalezljiva dobra volja. A rokometašice Krima živijo v času, ko je ob vseh nakopičenih klubskih težavah izjemno zahtevno ostati pozitivno naravnan.

"V življenju je treba biti vedno pozitiven. To ni najhujša stvar. Porazi in razočaranja so sestavni del življenja in športa. Ko se pojavijo, se je treba pravilno orientirati in iti naprej. Ne bomo vedno zmagovali, treba pa se je ob pravem času odzvati na pravi način. V teh treh letih se to ni vedno zgodilo. Mislim, da bi se zdajšnjim dogodkom lahko izognili," se je kapetanka ozrla na konec triletnega obdobja, ki je s sabo prinesel grenkobo plačnih zaostankov in odhode.

Protest: trenirale brez trenerja

Ukrep igralk je bil nenavaden in redko viden obenem. Zahtevale so treninge brez strokovnega štaba: "Treba se je bilo na neki način odzvati. Ali je prav ali ne, bo pokazal čas. Nekaj je bilo treba storiti. Šlo pa je za odločitev igralk. Me smo bistvo kluba. Stvari smo morale vzeti v svoje roke. Ne gre za kakršnekoli zamere ali kaj groznega. Ne gre za to, da se s trenerjem ne bi razumele. Ni tako, čeprav si dogajanje lahko vsak razlaga po svoje. Skušale smo nekaj narediti, da bi stvari šle na bolje. Na koncu je pač izpadlo tako. Treba je dvigniti glave in ostati pozitiven."

Pozitivna je, porazu navkljub, bila tudi predstava proti Budućnosti, ki se ji je Krim po robu postavil le z osmimi rokometašicami na igrišču, vseeno pa bil vse do končnice v igri za vsaj točko.

Brez skrbi, odigrale bodo do konca

Stefanišinova pomirja navijače, da krimovke ne razmišljajo o bojkotu tekem državnega prvenstva ali regionalne lige. "Tekme bomo odigrale do konca. Trenirale bomo, kolikor bomo. To gotovo ni dobro za nas, a dekleta smo zrela in vemo, da so treningi koristni. Treba je odigrati pošteno, da pokal ne bo šel v druge roke," morebitno upanje Zagorja miri Serdža, ki upa, da bo v klubu več jasnega do konca meseca: "Stanje je težko. Ni tako kot včasih, ko so se stvari reševale hitro. Vsak je bolj pazljiv kot nekoč. Vsote niso majhne. Gre za štiri plače. Vleče nas športni motiv. Če ne bi bilo tega, bi ekipa razpadla."

"Nisem igrala policista"

Za konec pogovora pred stožiško garderobo nas je zanimalo, kako so bili treningi sploh videti in katera je bila vodja. Drugi del odgovora je razkril navihan nasmešek: "Dogovorile smo se, kaj bi dekleta rada delala na treningu. Nisem igrala policista. Pokazalo se je, da smo profesionalke. Tudi brez strokovnega štaba smo treninge oddelale, kot je treba. Da, res je, sodeč po tekmi z Budućnostjo nismo trenirale slabo. (smeh)" Drži, vsekakor.