Poročeni rokometašici o korakih do sreče

Na Sportalu smo že predstavili serijo družinskih zgodb v rokometu, ki jih najdete v spodnjih povezavah. Najnovejša govori o Gro in Anji Hammerseng Edin, izvrstnih norveških rokometašicah, ki sta poročeni že dve leti. Imata sina Mia. Nekateri pravijo, da obstajata nekakšna prafaktorja čustev – ljubezen in strah. Prav premagovanje strahu je eden glavnih izzivov za Anjo, ki je motivacijska trenerka, zasnovala pa je tudi svojo serijo oblačil. "Spoštuj vsakogar, ne boj se nikogar," je moto zakonk Hammerseng Edin, ki igrata za evropskega podprvaka Larvik, evropsko klubsko inštitucijo, ki je bil pred dnevi gost Stožic. In da ne bo ostalo v ozadju. Gre za izvrstni igralki. Gro (35 let) je bila leta 2007 najboljša rokometašica planeta. Med drugim je olimpijska in trikratna evropska prvakinja. Anja (32) pa je bila pred tremi leti MVP evropskega prvenstva, ima pa tudi dve kolajni z velikih tekmovanj.

Kako je za soigralko imeti ženo? Gre vselej še za večji navdih ali utegne tak položaj biti tudi breme? Gro: Takšen odnos prinaša samo inspiracijo, samo pozitivne stvari. Seveda o rokometu govoriva tudi doma, a se jasno prav tako pogovarjava o temah, kot so študij ali najine druge dejavnosti. Izvrstno je imeti doma nekoga, ki te razume.

Anja: Od Gro dobivam toliko navdiha, izjemna igralka je. Pomembno je, da kot športnik veš, kaj je tvoja glavna dejavnost, a se ukvarjaš tudi z drugimi stvarmi.

Gotovo. Predvsem vi, Anja, ste pri tem zelo dejavni. Knjiga, blagovna znamka oblačil … Anja: Da, sodelujem z nekom iz Slovenije, Upsijem. Pravzaprav je Slovenija za zdaj edina država, s katero sodelujemo. Moja glavna dejavnost je sicer povezana s psihološko močjo. Sem motivacijska trenerka. Možgani so fascinantni, rada se ukvarjam s tem, kaj lahko še dosežemo s pravilnim načinom razmišljanja.

Veliko razmišljate in pišete o strahu. Je ta glavna ovira, ki tišči ljudi k tlom? Anja: Po eni strani je strah naša moč. Potrebujemo ga za doseganje velikih stvari. Treba je iti onkraj cone udobja. Po drugi strani pa moramo strah premagati. Zato se moja blagovna znamka imenuje Fearless (neustrašnost, op. a.).

Menite, da je strah tudi eden temeljnih razlogov za pomanjkljivo sprejemanje drugačnosti? Gro: Na Norveškem so ljudje odprti, ni težava biti malo drugačen. Vendarle so še nekateri zadržki pri sprejemanju na primer različnih tipov družin, ver, kultur. A vseeno napredujemo.

Anja: Pomembno je znanje, poznavanje. Nekateri na primer v naju vidijo istospolni par, drugi pa preprosto par.

Na Norveškem sta superzvezdnici. Kakšen odnos imajo do vaju navijači, javnost? Gro: Zelo pozitiven. Nisva še doživeli negativne izkušnje zaradi istospolne usmerjenosti.

Anja: Ko naju ljudje sprašujejo, vselej dobijo odgovor. Menim, da jih zato ni strah vprašati.

Vzgajata triletnega sina Mia. Se zaradi vajinega urnika, pogostih potovanj in vsakodnevnih treningov pojavlja kaj težav z varstvom? Gro: Imava odlične stare starše in prijatelje, ki nama priskočijo na pomoč. V tem pogledu imava kar srečo. Poleg tega je večina treningov že čez dan, ko je Mio v vrtcu, tako da je zvečer čas za družinsko življenje.

Ga bosta usmerili v šport? Gro: Nobenega potiskanja ne bo, čeprav je zelo dejaven otrok. Radovedni sva, kam se bo usmeril. Rokomet, morda petje, Anja misli, da bo plesalec. Sam se bo odločil, kaj bo počel.

Larvikovo karavano na vsakem koraku spremlja ekipa resničnostnega šova. Kakšen odnos imata do tega televizijskega žanra? Gro: Ta televizijska oddaja prikazuje naša rokometna življenja, kako trdo delajo močna in neodvisna dekleta. To je super.

Anja: To ni resničnostni šov, ki bi bil usmerjen v individualnost. Pretirana osredotočenost na selfieje in podobno je slaba. Eden od sedmih korakov sreče je, da gremo iz sebe in pristopimo k drugim ter jim pomagamo.

Knjiga, kolekcija oblačil … Kaj bo naslednji projekt? Gro: Morda še ena knjiga. (nasmešek)

Anja: Življenje je kratko. Delava, kar naju navdihuje.