Slovencu in slovenskemu selektorju okrog vratu obesili prvo zlato

Brki, brade – oboje se je v zadnjem času vrnilo v modo – "bundesliga" pričeske. Sredi osemdesetih let so bili pač drugačni časi. Morda z več ljubezni do igre, predanosti, romantike, če želite, in manj pehanja za denarjem. Leta 1986 je jugoslovanska rokometna reprezentanca v Švici prvič v zgodovini postala svetovni prvak. V njej je igral tudi Slovenec, vratar Rolando Pušnik, vodja delegacije je bil tedanji predsednik jugoslovanske rokometne zveze Milan Zupančič, eden vodilnih igralcev pa je bil zdajšnji slovenski selektor Veselin Vujović.

Kdo je osvojil zlato kolajno?

Veselin Vuković, Veselin Vujović, Mile Isaković, Momir Rnić, Jovica Cvetković, Jovica Elezović, Zlatko Portner, Zlatan Arnautović, Časlav Grbić, Dragan Mladenović, Jožef Holpert, Mirko Bašić, Muhamed Memić, Jasmin Mrkonja, Zlatko Saračević, Rolando Pušnik

Strokovna ekipa: Zoran Živković (selektor), Abas Arslanagić (pomočnik), dr. Dušan Gostović (zdravnik), Milan Valčić (maser), Mile Zupančič (vodja poti)

Zadnjih nekaj minut finala:

"Problem je bil, da so bile v naši skupini najmočnejše reprezentance, ki so iz političnih razlogov izpustile OI. Na začetku turnirja smo napravili najpomembnejšo stvar. Premagali smo Sovjetsko zvezo. Madžari so imeli bistveno lažjo pot do finala. V prvem delu smo odigrali solidno, nato smo spremenili obrambo in vodili za pet golov deset minut do konca. Zmaga ni bila vprašljiva," se je v intervjuju za Balkan Handball dogajanja pred tremi desetletji spomnil legendarni selektor Zoran Živković – Tuta.

Izb(i)ral iz ekipe evropskih prvakov

Zdajšnji slovenski selektor Veselin Vujović je bil eden najpomembnejših igralcev v ekipi svetovnih prvakov.

Na voljo je imel izjemne rokometaše. Jedro reprezentance so bili igralci Metaloplastike iz Šabca, ki so bili ne le jugoslovanski, ampak tudi evropski klubski prvaki v letih 1985 in 1986. Veselin Vujović, Veselin Vuković, Mile Isaković, Zlatko Portner, Mirko Bašić … Vsi po vrsti so naredili izjemne kariere. Isaković in Bašić sta delovala tudi v Sloveniji.

Kapetan je bil Momir Rnić, oče nekdanjega igralca Gorenja z enakim imenom. Ekipo pa so dopolnili igralci iz drugih klubov močne jugoslovanske lige.

"Imeli smo sijajne igralce, ki pa so bili po drugi strani tudi veliki individualci. A naša kakovost je izhajala iz kolektivne igre. Vedno smo bili pripravljeni, da k vsakemu nasprotniku pristopimo maksimalno. Ni bilo lahko voditi te reprezentance. Že pred tem prvenstvom so bili njeni igralci velike zvezde. A ustvarili smo ekipo, v kateri je vsak prišel do izraza," je dodal Živković.

Zanimali so se za Pušnika

Za Rolanda Pušnika je bil to vsekakor eden vrhuncev kariere, čeprav je osvojil marsikaj.

Kot nam je povedal Mile Zupančič, zdaj član nadzornega odbora celjskega kluba, nekoč pa predsednik jugoslovanske in slovenske rokometne zveze, je Živković odličen motivator. Za vsakega je znal najti pravo besedo, ob tem pa ni povzdigoval glasu.

Tedaj 25-letni Pušnik, kasneje prvi kapetan slovenske reprezentance, je imel, kot pravi, status tretjega vratarja, a so se zanj vseeno zanimali Švicarji. Sicer je veljalo pravilo, da pred 28-letom športniki niso zapuščali Jugoslavije, a na Zupančičev predlog se je v rokometni sferi to nekoliko razrahljalo, prav zaradi uspeha v Zürichu.

Takole pa je bila videti zlata medalja ob jugoslovanskem naslovu.

Začetek konca

Ero kolajn so Jugoslovani leta 1988 nadaljevali z bronom na olimpijskih igrah. Čez dve leti so bili na svetovnem prvenstvu četrti, nato pa je sledilo razkosanje države, ki v športnem smislu marsikomu vzbuja nostalgijo.