Uroš Zorman – nekdanji kapetan, ki (še) ni nekdanji reprezentant

Foto: Vid Ponikvar Preveč velikih tekem je za njim, da bi Uroš Zorman po eni kazal širok spekter čustev glede na zmago ali poraz, v eno ali drugo smer. Potem ko so njegove Kielce v Celju presenetljivo ostale brez načrtovanega para točk, je bil tako kot (skoraj) vsa poljska ekipa zelo dobro razpoložen. Še kako mu je jasno, da februar ni obdobje, ko se bijejo glavne bitke in dobivajo vojne.

S Celjani je leta 2004 osvojil svoj prvi naslov v ligi prvakov. In čeprav se je odtlej njegova zbirka povečala na štiri tovrstne lovorike, dvoboj v Zlatorogu zanj sploh ni bil navadna tekma, ki jo je naposled še izgubil.

"Prvi v skupini bi bili tako ali tako težko. Zdaj nam grozi, da celo drugi ne bomo. Očitno moramo iti po težji poti, ampak nazaj se nima smisla ozirati. Ujeti moramo formo, ki nas je krasila v lanski sezoni. A tudi tistemu, ki bo v osmini finala LP dobil nas, ne bo vseeno," je v intervjuju za Sportal dejal nekdanji reprezentančni kapetan, ki pa (še) ni tudi nekdanji reprezentant. Od izbrane vrste se namreč še ni poslovil.

V Kielce prihodnjo sezono prihaja Blaž Janc. Foto: Vid Ponikvar Kielce postajajo slovenski legionarski otok, podobno kot Montpellier, Veszprem, Zagreb. V prihodnji sezoni boste v klubu predvidoma trije Slovenci. Se v klubu veselite prihoda Blaža Janca?
V Kielcah ni težava, ali si Slovenec, Hrvat, Srb, Poljak, Nemec, Španec … V klubu te spoštujejo, verjamejo vate in navijajo zate. Janca bodo sprejeli z odprtimi rokami in, verjamem, z velikim aplavzom na prvi tekmi. Dobrodošel je, o tem ni dvoma.

Prav prihodnji član aktualnih evropskih prvakov je z odlično igro dokazal, da nima nikakršnih težav z nastopom proti svojemu novemu klubu.
Zakaj bi mu bilo težko? Takšne stvari te morda še bolj motivirajo. Morda bi koga drugega malo strlo, ne vem.

Zelo dolgo, kar 13 let, dvorane Zlatorog razen v reprezentančnem dresu niste obiskali v dresu tekmecev Celja, za katerega pa ste seveda igrali v dveh obdobjih. Čustva ob vrnitvi?
Zelo vesel sem bil, ko smo prišli domov, na slovenski zrak. Po drugi strani pa mi je bilo zelo težko. V Celju sem preživel čudovita leta, zato mi ni bilo vseeno. Pred tekmo mi je to morda malo "presekalo noge", ščemelo me je v trebuhu. A tak je profesionalizem, vsak se bojuje za barve svojega kluba.

Uroš Zorman je navijačem hvaležen za topel sprejem v Celju. Foto: Grega Valančič/Sportida Rad bi se zahvalil občinstvu za prečudovit sprejem oziroma aplavz ob predstavitvi. Če sem čisto pošten, ga nisem pričakoval. A vseeno vem, da sem v Celju pustil velik pečat, ta klub pa je zame veliko naredil. O občinstvu vse najboljše.

Dvorana ni bila polna, glasna pač.
Bila je malo bolj polna kot na zadnjih tekmah. Vendarle je bilo to gostovanje evropskega prvaka. Celjski igralci so si to zaslužili. Kakorkoli obrnemo, imajo šest medalj s svetovnega prvenstva, zaslužili bi si še boljši obisk. Morda so si ga malce pokvarili z dvema porazoma po SP, ampak mislim, da spet prihaja njihov čas, ko bo dvorana še bolj polna.

Uroš Zorman o tekmi s Celjem:

Lahko točki Celjanom pripravita zalet za naslednje korake proti osmini finala?
Gotovo. Še vedno pa jih verjetno odločilna tekma v Zagrebu, kjer bodo morali pokazati pravi obraz. Verjetno bo spet šlo za kuhinjo, vse ne bo odvisno od njih. Tudi proti nam ni bilo. Gre za splet okoliščin, ki so v rokometu dovoljene. Vse je usmerjeno v to, da bo Vardar končal na prvem mestu v skupini.

Zagreb je igral neodločeno pri Meškovu, ta bo dobil točke proti Zagrebčanom v ligi Seha, saj jih potrebuje za sklepni turnir. Zato je rokomet tak, kot je, vaški šport. Pivovarji imajo svoje možnosti. Največ bodo naredili, če doma premagajo Rhein-Neckar in zaprejo ta krog.

Januarja se je povsem posvetil klubskim obveznostim. Foto: Grega Valančič/Sportida
Po dolgem času ste bili januarja v klubu. Prej ste bili seveda vselej v reprezentanci, ko se je Slovenija uvrščala na velika tekmovanja. Kako ste spremljali donedavne reprezentančne soigralce na svetovnem prvenstvu? Vaših čestitk na družabnih omrežjih ni bilo malo.
Mislim, da je podpora normalna gesta nekdanjega kapetana. Sploh pa se še nisem dokončno poslovil. Bil sem ponosen nanje, da so dosegli tak rezultat, vesel in srečen. Odločil sem se, kot sem se. Ozirati se nazaj nima smisla.

Doživeli ste srebrno kolajno na evropskem prvenstvu leta 2004. Kakšen potisk lahko pomeni bronasta medalja s svetovnega prvenstva za slovenski rokomet?
Lahko je pravi veter v hrbet. Upam, da bodo to na Rokometni zvezi Slovenije znali maksimalno izkoristiti, da bo naval mladih še večji. Dokazali smo, da je rokomet številka ena v Sloveniji in da mu noben ekipni šport ni niti blizu.

Veselin Vujović za Zormana pravi, da je rojeni vodja. Foto: Vid Ponikvar Sta bila s selektorjem Veselinom Vujovićem v stiku?
Da, bila sva po tekmah, s čestitkami.

Kateri so glavni dobitki Slovenije za prihodnost?
Veliko igralcev je dobro izkoristilo priložnost. Gašper Marguč je odigral najboljše prvenstvo, odkar ga poznam. Jan Grebenc je pokazal svoje vrline, bil je eden od ključnih igralcev v izločilnih bojih. Reprezentanca je dobila širino. Na te fante je treba računati.

Poslovili se še niste. Torej vam ostaja še najmanj ena reprezentančna tekma …
Recimo. Pred dvema dnevoma sva govorila s selektorjem, kako in kaj naprej. Bomo videli. Do maja je še ogromno časa. Čaka nas zanimiv finiš lige prvakov. Gre za zdravje, počutje, formo.

Kako pa sami vidite sebe v reprezentanci?
Za zdaj še kot igralca.

Torej, poklicani boste?
Ne vem, nisem selektor. Prav tako ne vem, ali bom v formi. Če bom v formi, pa je njegova odločitev, ali me bo poklical. Na srednjem zunanjem je kar gneča.

Torej, v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2018 naj bi nastopili vsaj še enkrat.
Da, takšen je bil načrt tudi prej. Ne glede na medaljo. Revialna tekma za slovo? Mislim, da je v tem trenutku nima smisla igrati na tovrstni tekmi glede na to, da se fizično počutim še kar dobro in še igram. Razen če bo Rokometna zveza Slovenije organizirala nekaj velikega (govori se o skupni tekmi več generacij nekdanjih reprezentantov, op. a.), to je druga stvar.

Po olimpijskih igrah se je poslovil od reprezentance, tako je vsaj napovedoval, a si je zaradi selektorjevega nagovora premislil. Foto: Stanko Gruden, STA
Gotovo v Kielcah ostajate še eno sezono?
Nikoli ni gotovo. Na papirju ni še ničesar. Obstaja pa dogovor.

Druge ponudbe?
Vedno so, vprašanje je, kakšne so. Ko ne bom mogel več igrati v ligi prvakov, se bom umaknil. Dobro, morda bom šel v kakšne daljne kraje odigrat kot turist. Po Evropi pa se ne bom več mučil in smešil.

Nastavke imate za več vlog. Veselin Vujović je večkrat izrazil vzgib, da bi vas imel ob sebi v reprezentanci tudi po koncu igralske kariere. Ali vas bolj zanima vloga morda športnega direktorja?
V rokometu sem 23 let. Moje življenje je preplet rokometa in družine. S tem športom je povezana tudi moja prihodnost. Na srečo nisem od nikogar odvisen. Imam čas in mir. Bomo videli.