Nedelja,
28. 7. 2024,
4.00

Osveženo pred

4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,15

Natisni članek

Natisni članek

Primož Roglič Primož Roglič na današnji dan Los Angeles

Nedelja, 28. 7. 2024, 4.00

4 mesece

Na današnji dan (28. julij) …

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,15
Primož Roglič, Tokio OI | Primož Roglič je 28. julija 2021 postal olimpijski prvak v kronometru. | Foto Guliverimage

Primož Roglič je 28. julija 2021 postal olimpijski prvak v kronometru.

Foto: Guliverimage

Leta 2021 je slovenski kolesarski as Primož Roglič v vožnji na čas na olimpijskih igrah v okolici dirkališča Fuji osvojil zlato medaljo. V cilju je za več kot minuto ugnal vse tekmece. Po težavah na cestni dirki je strnil vrste in se podpisal pod četrto slovensko kolajno na letošnjih OI ter drugo zlato po kanuistu Benjaminu Savšku.

Roglič je pri prvem vmesnem času med vsemi zabeležil drugi najboljši čas, hitrejši je bil le svetovni prvak, Italijan Filippo Ganna za vsega pol sekunde. Roglič pa je imel tri sekunde naskoka pred Nizozemcem Tomom Dumoulinom ter štiri pred Belgijcem Woutom Van Aertom. Blizu so bili tudi specialisti za vožnjo na čas, Avstralec Rohan Dennis (+0:08), Francoz Remi Cavagna (+0:09) in Švicar Stefan Küng (+0:10).

Primož Roglič | Foto: Guliverimage Foto: Guliverimage

Tudi po polovici proge je Roglič nadaljeval dobro vožnjo. Na dirkališču pa je imel po 22,1 km osem sekund naskoka pred Dumoulinom. Prav toliko je zaostal tudi Ganna, Dennis je bil devet, Van Aert pa deset sekund za 31-letnim Kisovčanom.

Roglič je v nadaljevanju še dvignil ritem in se na prvem, najdaljšem klancu po odhodu z dirkališča tekmecem še bolj "odlepil". Pred Dennisom je imel kar 31 sekund prednosti, sekundo več sta zaostajala tudi Dumoulin na tretjem in Ganna na četrtem mestu.

Tudi do konca preizkušnje je na razgibani trasi dodajal plin in hitro je bilo jasno, da bo Sloveniji pripadlo novo zlato na olimpijskih igrah.

Kisovčan je v cilju Dumoulina prehitel kar za minuto in sekundo,


Zgodilo se je še:

Leta 1912 je na 10. Dirki po Franciji končno zmago slavil Belgijec Odile Defray.

Leta 1928 so se v Amsterdamu začele devete poletne olimpijske igre moderne dobe.

Leta 1929 je na 23. kolesarski Dirki po Franciji zmagal Belgijec Maurice De Waele.

Leta 1935 je na znameniti francoski kolesarski pentlji slavil Belgijec Romain Maes.

Leta 1956 se je skupne zmage na 43. Touru veselil Francoz Roger Walkowiak.

Leta 1962 je takratni predsednik Nemške nogometne zveze (DFB) Hermann Neuberger v Dortmundu ustanovil nemško elitno bundesligo. Prva sezona, ki je bila odigrana, je bila sezona 1963/64.

Leta 1984 je ameriški predsednik Ronald Reagan na slavnostni prireditvi v Los Angelesu odprl igre 23. olimpijade.

Kot odgovor na ameriški bojkot iger leta 1980 v Moskvi na igrah v ZDA ni bilo športnikov iz Sovjetske zveze, Kube in Vzhodne Nemčije.

Za takrat novega predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha so bile to prve igre, na njih so prvič nastopali profesionalni športniki, 11 jih je padlo na dopinških testih.

Na slavnostnem odprtju je olimpijski ogenj prižgal ameriški deseterobojec Rafer Johnson, dobitnik zlate medalje iz leta 1960. Nastopili so številni glasbeni zvezdniki, navdušil pa je pilot Bill Suitor, ki je na štadion priletel z raketnim nahrbtnikom.  

Leta 1991 je na dirki po Franciji, 78. izvedbi Toura, zmagal Španec Miguel Indurain.

Leta 1999 je legendarni nekdanji nogometaš Ferenc Puskas, takrat je bil star 72 let, v priznanje za svoje športne dosežke iz rok tedanjega predsednika vlade Viktorja Orbana prejel naslov častnega ambasadorja madžarskega športa.

Leta 2008 je slovenska padalka Irena Avbelj je na svetovnem prvenstvu v Lučenecu na Slovaškem osvojila naslov svetovne prvakinje v figurativnih skokih.

Leta 2011 je slovenski kolesar Žiga Ručigaj na enodnevni cestni dirki na 11. olimpijskem festivalu (Ofem) v turškem Trabzonu osvojil zlato medaljo.  Srebrno medaljo si je v judu priborila Aja Gačnik Zupanc (do 70 kg), Patricija Brolih pa je bila bronasta v kategoriji do 63 kg.

Leta 2012 so se uradno odprle igre XXX. olimpiade v Londonu. Britanska kraljica Elizabeta II jih je slavnostno odprla globoko po polnoči, po slovesnosti, ki se je začela 27. julija, pa zavlekla dolgo v noč. V britanski prestolnici se je zbralo več kot 10.500 športnikov iz 204 držav.

Leta 2013 je primorska kotalkarica Lucija Mlinarič na svetovnih igrah neolimpijskih športov v kolumbijskem Caliju osvojila srebrno odličje.

Leta 2014 je Jasmina Keber ubranila naslov evropske prvakinje v speed badmintonu, igri, ki združuje elemente badmintona, tenisa in squasha. Na prvenstvu v Varšavi je uspeh dopolnila s srebrom v mešanih dvojicah v paru z Matjažem Šušteršičem.

Leta 2014 je slovenski atlet Matija Muhar na svetovnem prvenstvu za starejše mladince v ameriškem mestu Eugene zasedel drugo mesto v metu kopja. Orodje je v finalu vrgel 72,97 m in zaostal le za Latvijcem Gatisom Cakšsom (74,04),

Leta 2015 je Rajmond Debevec osvojil srebrno odličje v neolimpijski disciplini velikokalibrska puška leže na 300 metrov na evropskem prvenstvu z orožjem malega in velikega kalibra ter puško šibrenico na Pragerskem in v Apačah.

Leta 2017 sta Jasmina Maček in Tomaž Blazinšek na mešani ekipni tekmi osvojila srebrno odličje za Slovenijo na strelskem evropskem prvenstvu v azerbajdžanskem Bakuju.

Leta 2019 je na Dirki po Franciji prvič slavil kolumbijski kolesar, znameniti Tour je dobil Egan Bernal iz moštva Ineos (nekoč Sky)


Rodili so se:

1938 pokojni španski nogometaši in trener Luis Aragones
1947
nekdanja ameriška atletinja Barbara Ann Ferrell Edmondson
1955
nekdanji ruski smučarski tekač Nikolaj Zimjatov
1961
nekdanji beloruski dvigalec uteži Aleksandr Kurlovič
1969
nekdanji slovenski nogometaš Igor Benedejčič
1971
nekdanja kanadska hitrostna drsalka Annie Perreault
1974
nekdanji slovenski teniški igralec Borut Urh
1977
finski hokejist Aki Berg
1977
argentinski košarkar Manu Ginobili
1979
danski nogometaš Henrik Hansen
1981
angleški nogometaš Michael Carrick
1982
nekdanja slovenska igralka namiznega tenisa Špela Lukner
1984
ameriški hokejist Zach Parise
1986
finski hokejist Lauri Korpikoski
1986
slovenski rokometaš Vasja Furlan
1986 
portugalski igralec namiznega tenisa Tiago Apolonia
1987
španski nogometaš Pedro Eliezer Rodriguez Ledesma
1988
danski nogometaš Casper Johansen
1989 
švedski nogometaš Albin Ekdal
1993
angleški nogometaš Harry Kane
1994
slovenska rokometašica Jasna Turnšek
1994 
makedonski nogometaš Boban Nikolov
1995 
perujski nogometaš Renato Tapia
1996 
slovenski atlet Ambrož Tičar
1998
francoski košarkar Frank Ntilikina
2001 
slovenska igralka futsala Vanesa Kozina

Primož Roglič
Sportal Na današnji dan (27. julij) …
Benjamin Savšek
Sportal Na današnji dan (26. julij) …
Bernard Hinault
Sportal Na današnji dan (25. julij) …
Tadej Pogačar
Sportal Na današnji dan (24. julij) …