Torek, 17. 3. 2020, 18.00
4 leta, 8 mesecev
INTERVJU: Matjaž Turel
Še bomo zmagovali. A zdaj zmagajmo na drugem področju!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,40
Matjaž Turel v družbi olimpijskih sopotnikov Petra Prevca in Tine Maze.
Pulmolog iz ljubljanskega kliničnega centra in dolgoletni zdravnik slovenske smučarske reprezentance ter zimskih olimpijskih odprav Matjaž Turel o novem koronavirusu, aktivnostih športnikov, javnih pozivih in pravem pomenu akcije #OstaniDoma.
Kako pomemben se vam zdi apel športnikov in tudi zdravnikov? Ga naslovniki razumejo?
Menim, da smo se Slovenci v dobršni meri dobro odzvali že pred prvimi večjimi ukrepi predhodne vlade. Hitro smo se začeli obnašati zelo zaščitno. Velika večina se zaveda resnosti položaja. Seveda, določen del prebivalstva pa, bodisi zaradi neznanja bodisi zaradi slabega razumevanja, ne sledi napotkom. Prav javne osebnosti, v tem primeru športniki, lahko odigrajo pomembno vlogo. Kako? Z zgledom in pozivi.
Velja poudariti, da se s takšnim položajem naša generacija še ni srečala. Zato nimamo vgrajenega obrazca samoizolacije. Napake delamo vsi. Pomembno je, da jih naredimo čim manj. Konkretno, še vedno se zgodi, da kdo znancu podzavestno seže v roko. Ali pa da si po tem, ko se je dotaknil kljuke vhodnih vrat, pozabi umiti roke.
A verjamem, da Slovenci hitro sprejemamo to novo resničnost in način obnašanja. V to me prepričujejo slike s sprehoda, kjer opažam, da ljudje ob srečanjih uporabljamo večji radij izogibanja.
Redno sodelujete s športniki in opažate, da pogosto premagujejo običajne meje zdravega početja ter tudi svoje telo postavljajo na kocko za uspeh. A v tem primeru se zdi, da so hitro vsi skupaj sprejeli novo resničnost in se ustavili. Morda zaradi dejstva, da veljajo za vse enaka pravila, ali vendarle zaradi "nevidnega" tekmeca?
To je izziv za psihologa. Osebno pa menim, da se športniki zavedajo, da so določeni ukrepi nujni, če želijo v prihodnje še tekmovati pred zdravim občinstvom. Gre tudi za širšo odgovornost. Pri športnikih, vsaj statistično gledano, tudi okužba s koronavirusom večinoma ne prinaša večjih zapletov. Zavedati pa se je treba, da lahko športnik virus prenese do dedkov in babic. To pa je že bolj ogrožena skupina.
Utrinek iz Pjongčanga.
Imate veliko športnih klicev?
Po eni strani se mnogi oglašajo z vprašanji, kako ravnati. Veliko pa je tudi tistih, ki se zavedajo odgovornosti v odnosu do javnosti, zato me sprašujejo, na kakšen način lahko priskočijo na pomoč. Verjetno ste opazili veliko športnih pozivov, naj ljudje ostanejo doma. Navdušen pa sem bil tudi nad nekaterimi vprašanji, ali lahko pomagajo pri nakupu medicinske opreme. Športniki so torej vnovič pokazali veliko srce.
In kaj prvim svetujete?
Tistim, ki so pripotovali iz tujine, svetujem 14-dnevno izolacijo. Vsem pa svetujem, naj telesno pripravljenost ohranjajo z vajami doma. Seveda, nikakor ne smejo hoditi v telovadnice ali kašne druge športne klube. Če pa vadijo na prostem, naj tega nikakor ne počnejo v skupinah.
Športniki so odgovorni in natančni ljudje. Zdravniških navodil se držijo, čeprav so pogosto v nasprotju s kakšnimi tekmovalnimi načrti. Govorim o delovanju v mirnem času. No, v tem primeru pa so vsi po vrsti na prvo mesto postavili zdravje drugih in seveda tudi lastno zdravje. Poglejte, Žan Kranjec bi se lahko boril za mali globus. A se zaveda, da je razočaranje ob tem, da sta zadnji tekmi odpadli, neznatno v primerjavi z izzivom, pred katerim smo se vsi skupaj znašli. Kaj torej s tem sporočajo športniki? Tekmovali bomo. Tudi zmagovali. A zdaj zmagajmo na drugem področju.
V kolikšni meri je koronavirus spremenil vaše življenje, tako zasebno kot poslovno? Na katerem delu zdravniške verige pri boju proti virusu se nahajate?
Ko sem januarja na eni od spletnih strani prebral novico o obolelih ljudeh na Kitajskem, sem takoj zastrigel z ušesi. Nikakor mi ni šlo v račun, da je lahko večje število ljudi zbolelo za domnevno hujšo obliko pljučnice, pri čemer naj bi se vsi okužili prek živali s tržnice. "To je nenavadno," sem si dejal in podrobno spremljal dogajanje. Zdravniki smo si nato hitro začeli izmenjevati izkušnje, predvsem na ravni zdravljenja in preventive. Spremenjeno življenje? Da, vsekakor. Zdravniki imamo poslanstvo, zato smo zdaj v dogajanje vsi zdravniki vključeni tudi v prostem času.
Na prvem mestu so zdaj infektologi, mikrobiologi in družinski zdravniki na vstopnih točkah. Položaj poznam, saj je moja žena infektologinja in dnevno dela z bolniki. Zato tudi v prostem času, denimo med sprehodi, pogovor večinoma teče okrog boja proti koronavirusu. Tudi z drugimi zdravniki se pogovarjava o terapijah, o tem, kako virus deluje v človeškem telesu, kako poškoduje pljuča in tako dalje. Izmenjujemo si informacije in iščemo odgovore.
Omenili ste družinske sprehode. Kako otroku orisati stanje?
Zaščitniško obnašanje nam mora priti v kri. Vsem. To je obrazec, ki se nam mora vgraditi v življenje. Tudi otroci se morajo zavedati resnosti položaja in upoštevati vsa priporočila. Bistvo je gibanje le v krogu najožje družine. To pomeni, da ni obiskov pri starih starših. S prijatelji pa te dni komunicirajmo prek različnih naprav.
Katera nova dognanja vas najbolj presenečajo?
V prvi vrsti preseneča hitrost širitve virusa. Za bolezen je potrebno zelo malo virusa. Poleg tega so težava zaprti prostori, kjer lahko prihaja do okužb prek mikroaerosola, torej majhnih kapljic, ki nastajajo pri govoru. Zato opozarjamo ljudi, naj pogosto zračijo prostore.
Na eni strani brezbrižnost, na drugi preplah in paranoja. Kje je prava pot?
Brezbrižnost je težko izkoreniniti. A manj je takšnih ljudi, boljše bo za vse nas. Zgodovina pa nas uči, da je panika zelo nevarna. Za primerjavo pogosto dajem oris množične prireditve, kjer pride do stampeda. Gre torej za ljudi, ki se zavedajo nevarnosti, a niso razsodni. Če bi bili, ne bi bilo toliko poškodovanih. Tudi v tem primeru je podobno. S preplahom ne bomo ničesar dosegli. Slediti je treba tistim, ki so poklicani za ukrepanje.
Ocenjujem se za večnega zmernega optimista. Ne zatiskam pa si oči pred resnostjo položaja. Ukrepi, ki se izvajajo, se izvajajo povsem namensko. Zgled, ki kaže pot, je prav Kitajska. Tam so z ekstremnimi ukrepi zajezili epidemijo.
#OstaniDoma. Kaj pravzaprav pomeni ta slogan?
Ostani doma, pomeni – zares ostani doma. Ne gre za prazen pamflet. Morda bi morali zdaj že zapisovati #ResOstaniDoma. Vem pa, da me to sprašujete tudi skozi prizmo športnih aktivnosti. Številne vaje je mogoče opravljati v dnevni sobi. Te dni po spletu kroži veliko vaj za krepitev različnih mišičnih skupin. Zadostujejo tudi sklece, počepi, trebušnjaki … Gre za vaje, ki so znane še iz časov Sokolstva.
Kaj pa tek v naravi ali sprehodi?
Da, a previdno. Na sprehod le sami ali s tistimi iz skupnega gospodinjstva. Košarka na igrišču, igranje na igralih in podobno? Odpade! Kdor teče, naj teče povsem sam in se izogiba drugim tekačem. Opozoril pa bi tudi na to, kaj vse tekač ali sprehajalec iz bloka v mestu počne, preden se poda na pot. Če prime za kljuko, ograjo ali pritisne gumb v dvigalu, potem večinoma ne čisti rok. To je že velika nevarnost. Tudi na to je v teh časih treba biti še posebej paziti. Podobno velja za protokol ob vrnitvi s teka. Najprej je na vrsti umivanje rok, torej še preden bi prijeli kozarec z vodo.
