Četrtek, 11. 6. 2020, 4.00
4 leta, 5 mesecev
Blaž Kavčič, intervju
Nič ne zahteva in presenečen je, da ne pridejo do njega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,37
Na zadnjem vseslovenskem teniškem turnirju Pokal Mima Jaušovec je sodeloval tudi Blaž Kavčič, eden najboljših slovenskih igralcev. Po nenehnih poškodbah se danes počuti odlično in želi, da se še enkrat vrne med najboljše teniške igralce sveta. In kaj ga v slovenskem teniškem prostoru preseneča.
Blaž Kavčič je eden tistih, ki je oral ledino slovenskega tenisa. Danes 33-letni Ljubljančan je prvi slovenski igralec, ki se mu je uspelo prebiti med najboljših sto igralcev na svetu. Blaž ima za sabo zaradi poškodb težko obdobje, a kot velik borec se ne predaja. Prepričan je, da se lahko še enkrat, tretjič v svoji karieri, vrne med najboljše. Čas karantene in čas brez tekmovanj je izkoristil za sistematični trening in upa, da bo to pripomoglo k njegovi uspešni vrnitvi. Njegov pogled se velikokrat ustavi pri mladih igralcih, ki jim z veseljem pomaga z nasveti, a je presenečen, zakaj ne pristopijo k njemu in ga vprašajo za nasvet.
Karantene je konec, kako ste vi preživljali ta čas?
Zagotovo bi vsi tekmovalci raje igrali, kot da bi bili doma. Po nekaj tednih se je izkazalo, da vse skupaj sploh ni tako slabo. Tudi v mojem primeru. Vzel sem si nekaj časa zase in se zares osredotočil na sistematičen trening in na ta način kar nekaj časa dobro treniral. Znova sem prišel na želeno raven. Delal sem na stvareh, ki so mi v preteklosti nekoliko nagajale. V tej smeri se je dalo kar veliko narediti. Počutim se super in tudi zelo hitro sem začel trenirati. Pravzaprav takoj, ko so oblasti to dopustile. Zdaj samo upam, da se tekme začnejo čim prej.
Vaš bolniški list je zagotovo eden izmed daljših, če ne celo najdaljši med slovenskimi igralci. Vam je ta čas prav prišel, da ste si opomogli in dobro trenirali?
Lahko rečem, da v zadnjih desetih letih kariere nikoli nisem imel toliko časa, da sem lahko tako sistematično treniral in da bi telo počasi privajal na težke pritiske. Zmeraj je bilo v smislu: ne boli me več in sem šel takoj na turnir. Zaradi tega obstaja večja verjetnost za poškodbo, tudi občutki na igrišču niso pravi. Ta čas mi je res prav prišel. Vsi vemo, da je december tisti čas, ko lahko treniramo. A to je le en mesec. V tem primeru traja tri mesece, ko dobro treniram. V takšnem času lahko narediš korak naprej. Sploh na tehničnih spremembah lahko nekaj narediš, saj je en mesec premalo časa. Upam, da se bo zdaj poznalo.
Še vedno uživa v treningu.
Kakšni so vaši dolgoročni načrti v tenisu?
Ne dajem si nobenega večjega pritiska. Veliko bo odvisno od počutja. Za zdaj uživam v treningu, tenisu in trenutno se ne vidim nikjer drugje. Glavni razlog, da še naprej vztrajam, je igra in na splošno razpoloženje. Moje telo je veliko bolj pripravljeno, kot je bilo. Vse imam, da lahko nadaljujem v tej smeri, in upam, da bom dobro igro s treningov prenesel na tekmovanja. Veliko lažje je, ko pridejo dobri rezultati.
Na svetovni lestvici ste padli za kar nekaj mest (286. mesto). Za sabo nimate več takšne ekipe kot nekoč. Kako se spopadate s tem, ko je veliko več stvari na vas?
Po eni strani lahko rečem, da je malo lažje, ker sem bil že nekajkrat v tem položaju. Vem, kakšna je pot, da se lahko vrnem na želena mesta. To mi je v karieri že dvakrat uspelo. Po drugi strani vem, skozi kaj sem moral iti. Vem, kaj vse me čaka in kako težko bo. Dokler na igrišču uživam, je vse veliko lažje. Jaz komaj čakam, da se začnejo tisti pravi turnirji.
Tudi vi ste bil del turnirja Pokal Mima Jaušovec. Kako gledate na to tekmovanje?
Sploh ne vem, kako je te mogoče. Na dan je prišla ideja in čez teden dni smo bili vsi za to. Zdi se nemogoče. Vsi smo se imeli super, vsi najboljši igralci smo se zbrali na enem mestu. Veliko več smo se družili, kot se lahko sicer. Ponavadi je vsak na drugem turnirju, vsak ima svoje načrte. To je nekaj pozitivnega, kar lahko potegnemo iz karantene. Ljubitelji tenisa so lahko po televiziji gledali zelo dober tenis. Vendarle smo bili tukaj vsi najboljši igralci. Edino, kar nam je manjkalo, so gledalci, ampak v takšnih okoliščinah je bil to popoln teniški dogodek.
Fizično se zelo dobro počuti.
Ste zadovoljni s svojo trenutno formo?
Na treningih igram svoj najboljši tenis. To je zgolj občutek. Prve tekme bodo pokazale, ali je to pravi občutek. Kar zadeva to, sem kar realen. Torej, če mi bo uspelo igro s treninga prenesti na tekmo, bodo rezultati zelo dobri.
Torej vas lahko pričakujemo na mestih, kjer ste že bili?
Ne morem obljubiti tega. To ni odvisno samo od mene. Če ne bo nobenih poškodb in če bo vse potekalo tako, kot mora, in se bodo turnirji hitro začeli, potem sem zelo optimističen.
Kako optimistični ste glede nadaljevanja sezone? Ta naj bi se začela po 31. juliju.
Blaž Kavčič je igral za ekipo Zahoda.
Kot je bilo že večkrat povedano, bomo eni zadnjih, ki bomo lahko igrali. To je predvsem zaradi tega, ker skoraj vsak teden nastopamo v drugi državi in na drugem kontinentu. Veliko je letenja in veliko je sprememb. Bomo videli. Če bi bil nekoliko pesimističen, bi lahko rekel, da bi se začelo prihodnje leto. Če gledam nekoliko bolj optimistično, pa mogoče že avgusta. Za zdaj je uradna informacija, da bi se avgusta lahko začelo igrati. Na kakšen način in kako, ne vem. Po drugi strani je več časa za trening in preostale stvari, ki jih v zadnjih desetih letih nismo mogli delati. Po eni strani je tudi pozitivno.
Pred kratkim ste zmagali na turnirju v Radomljah. Po koliko časa ste nastopili na domačem turnirju?
Ne spominjam se, kdaj sem nazadnje igral na slovenskem turnirju. Lahko rečem, da sem se dobro počutil. Vidi se, da imajo ljudje v Radomljah radi tenis. Igral se je dober tenis in bilo je dobro vzdušje. Tam tudi čez teden velikokrat treniram. Z Andrejem Kraševcem, z organizatorjem tega turnirja, se zelo dobro razumeva in si pomagava. To je bil še dodaten motiv, da sem tam nastopil in na koncu tudi zmagal. Vsaka tekma v tem času pomaga. Mislim, da se bom udeležil še kakšnega slovenskega turnirja.
Blaž Kavčič z veseljem pomaga mlajšim igralcem.
Videli ste lahko tudi mlade domače igralce. Ste bili zadovoljni s tem, kar so pokazali oni?
Predvsem z Borom Artnakom in Aljažem Jeranom skupaj naredimo kar nekaj treningov. Poskušam jim dati nasvete ali smernice. Jaz jih v tistem času nisem imel. Takrat, ko sem jaz odraščal, ni bilo nobenega res vrhunskega slovenskega teniškega igralca. Bil sem prvi slovenski igralec, ki se je prebil med prvih sto igralcev na svetu. Nobenega nisem imel, ki bi mi lahko dal nasvet. Jaz poskušam svoje izkušnje prenašati na mlade igralce. Mislim, da so pridni in da dobro delajo.
Težko je povedati, kako se bodo mladi igralci razvijali v prihodnje. Jaz sem tukaj, da pomagam. Zmeraj sem rekel, da če kdo želi pomoč, sem prvi, ki bom priskočil na pomoč. Ali so to starši ali igralci … Vedno sem pripravljen pomagati. Tudi nobenega plačila za zdaj ne jemljem, saj sem profesionalni igralec in trenerstvo ni moja služba. To delam zgolj zato, ker mi je to všeč. Pravzaprav sem presenečen, da se več igralcev ali staršev ne posvetuje. Seveda, vsak ima svojo voljo. Jaz nobenega ne bom silil. Tisti, ki želijo pomoč, jo lahko od mene dobijo.
Mislite, da jim je nerodno, ker ne pristopijo do vas?
To bi morali vprašati tiste, ki ne pristopijo. Morda imam občutek, da se bojijo, da bi jim kdo prevzel igralce. Ta strah je odveč, ker jaz lahko pomagam z nasvetom. Jaz ne potrebujem komunicirati z igralcem, lahko samo s trenerjem. Z veseljem pomagam.
