Sreda, 17. 6. 2020, 4.00
4 leta, 5 mesecev
Miha Mlakar, intervju
Slovenec, ki je Američanom postavil pogoj #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,93
Ljubitelji športa Miho Mlakarja verjetno najbolje poznajo kot kapetana slovenske teniške reprezentance za Davisov pokal. Za njegovim imenom in priimkom se skriva še veliko več. Ne samo, da je doktor znanosti, ampak danes s svojim bogatim znanjem pomaga najboljšim teniškim igralcem na svetu. Ob tem še vedno ostaja zvest slovenskemu tenisu. "Morate vedeti, da imam zelo rad slovenski tenis," je poudaril naš sogovornik.
Nasmejan, poln energije in skromen. Besede, s katerimi bi lahko na prvi pogled opisali Miho Mlakarja, ki je veliko več kot zgolj teniški trener. Pravzaprav je teniški strokovnjak, ki ne potrebuje promocije. Njegovo strokovnost in bogato znanje so kmalu prepoznali pri znanem ameriškem podjetju Golden Set Analytics, ki sodeluje z najboljšimi teniškimi igralci sveta. Še pred začetkom sodelovanja je Američanom postavil pogoje, da lahko tudi v prihodnje neodvisno in brezplačno dela v dobro slovenskega tenisa.
Koliko časa ste se ukvarjali s tenisom?
Tenis sem začel igrati pri osmih letih, tako da imam za seboj približno 20 let aktivnega igranja. Igral sem na mednarodnih turnirjih. Ravno pred časom so me spraševali, kateri je bil moj najljubši dvoboj. To je bil dvoboj proti Blažu Kavčiču v Umagu na turnirju ATP v kvalifikacijah. Tribune so bile polne in takrat sem doživel enega lepših vzdušij. Za seboj imam kar nekaj tenisa, za tem je sledila trenerska kariera.
Na kakšni ravni je danes po vašem mnenju slovenski tenis?
So vam bile številke že od nekdaj blizu, glede na to, da se danes ukvarjate tudi z analizo teniških dvobojev?
Ne vem, ali nas to ravno zanima, ampak vseeno. Bil sem državni prvak v matematiki v osnovni šoli in nato tudi v srednji šoli. Torej, številke so mi bile res blizu. V tenisu nisem mogel biti tako dober, saj so me pestile poškodbe. Te so me zelo hitro ustavile. Spominjam se, da enkrat nisem mogel igrati kar devet mesecev. Tisti čas sem izkoristil za šolo in študij. Torej za stvari, ki so me še zanimale zraven. Ko sem zaključeval športno kariero, sem končal tudi študij, tako da imam danes doktorat znanosti iz umetne inteligence. Unikaten pogled na tenis se mi zdi, da nosi dodano vrednost. To dvoje sem poskušal združiti in na ta način iz igralcev, ki jih imam na igrišču, potegniti največ. V bistvu poskušam najti tiste podrobnosti, vzorce, taktiko, ki lahko na igrišču naredijo največjo razliko.
V tem primeru ne gre samo za poznavanje številk, ampak verjetno tudi za poznavanje tenisa?
Seveda. Eno brez drugega ne gre. Tenis je zelo specifičen šport. Vključevati je treba pritisk na igralca, kako se nekdo počuti … Če nisi nikoli stal na igrišču in ne veš, kaj je to pritisk, ko v nekem trenutku ne moreš odigrati nekega udarca ... Če tega ne poznaš, ti same številke ne pomagajo veliko. Večkrat vidimo, da nekateri poskušajo v šport vnesti številke brez poznavanja. Torej, poznavanje tenisa je nujna stvar in oboje skupaj je tisto, kar res naredi razliko.
Kdaj ste prišli na idejo, da bi tovrstno analitiko vpeljali v tenis?
To je dolgotrajen postopek in ideje zorijo skozi leta. Že, ko sem sam igral, me je velikokrat zanimalo, zakaj ti v nekih trenutkih bolj odgovarjajo nekateri igralci ali zakaj odigraš bolje ali slabše. V tenisu je prisotno zelo veliko čustev. Morda se vam zdi, da je nasprotnik igral zelo dobro, medtem ko trenerju, ki gleda dvoboj, se ne zdi tako. Velikokrat so potem trenja med igralcem in trenerjem, ker vsak drugače gleda na tekmo. Tukaj nastane moment, da igralca, ki ga treniram, želim o nečem prepričati. Moraš pa imeti številke ali dokaze, da mu nekaj dokažeš.
Ali igralci verjamejo tem številkam?
Eni bolj, drugi manj. Proces, da igralca prepričaš in navadiš, je naloga trenerja. Številke so takšne, kot so. Če nekomu pokažeš, da drugi servis na forehand prinaša več dobljenih točk, je to nekaj, kar je objektivno. Seveda, igralci so različni in številke nihajo, ampak če gledamo skozi vso sezono in vidimo, da dobimo deset odstotkov več točk drugega servisa na forehand, je to stvar, ki jo mora igralec sprejeti. Tukaj je naloga trenerja, da ga o tem prepriča. Naslednji korak je, da je treba temu primerno pripraviti trening. Številke ti dajo nekakšen zemljevid, kamor bi rad igralec prišel. Na primer, kako spremeniti servis, da bo drugi servis na forehand še boljši …
In tukaj se vidi, da ljudje, ki nimajo teniškega predznanja, ne morejo priti zraven. Oni namreč ne vedo, kaj je mogoče in kako se da kakšno stvar narediti. In to je tista stvar, ki je najbolj pomembna. Sodelujemo z različnimi trenerji in jim damo informacije, kam morajo priti. Njihova naloga je, da na svoj način pridejo do tja. Mi trenerjem povemo, kaj mora igralec narediti in potem trener s svojim igralcem to skuša narediti.
Pred kratkim je na pokalu Mima Jaušovec vodil ekipo Zahoda.
Danes sodelujete z ameriškim analitičnim podjetjem. Kako je prišlo do tega sodelovanja, menda ste zmagali na enem izmed mednarodnih tekmovanj?
Da, šlo je za mednarodno tekmovanje, ki ga je organizirala Avstralska teniška zveza, kjer je bilo prijavljenih 750 tekmovalcev. Na tem tekmovanju je bilo treba iz podatkov "sokoljega očesa", torej sistema kamer, kjer je ogromna baza podatkov, narediti model, ki nekako napoveduje, kakšna bo točka in kako se bo odvila. S kolegom sva dosegla prvo mesto. To je bil mednarodno odmeven uspeh. Kmalu so me poklicali Američani iz Golden Set Analytics in zmenili smo se za sodelovanje. Zdaj sem partner oziroma imam delež v podjetju in sem glavni za vse napredne analize v tenisu. Torej tisto, o čemer sva že govorila. Iskanje drobnih vzorcev oziroma kje se lahko naredi še kakšen napredek.
Najboljši teniški igralci so zelo izenačeni. Mi iščemo 0,3- ali 0,5-odstotne izboljšave. Zato je treba iti še korak globlje, da nekaj najdeš. Včasih se pri veteranih šalimo, da naj dajo nasprotniku visoko žogo na backhend in je stvar rešena. Mi moramo iti veliko bolj v podrobnosti.
Katera so tista velika teniška imena, s katerimi sodelujete?
Nekaj jih ne smem povedati, ker me zavezuje pogodba o nerazkrivanju informacij. Trenutno sodelujemo z Aleksandrom Zverevom, Naomi Osako, Simono Halep, Alison Riske … Pred tem smo na OP ZDA sodelovali s Sereno Williams, z Novakom Đokovićem, Samom Querreyjem in še nekaj jih je bilo.
Imate neposreden stik s temi igralci?
V preteklosti so sodelovali tudi z Novakom Đokovićem.
Mi imamo neposreden stik s trenerji in z ekipo. V tenisu je tako, da se igralca zavaruje z različnimi informacijami. Če bi dali določeno informacijo igralcu, bi lahko začel ta o njej razmišljati in bi mu lahko padla osredotočenost pri drugih stvareh. To so zelo kočljive situacije, zato nikoli neposredno ne komuniciramo z igralcem. Razen v pripravljalnem obdobju, torej na začetku decembra, ko igralca do začetka sezone loči še en mesec. Z nekaterimi se dobimo, se usedemo in predelamo celo strategijo in vizijo tenisa.
Ali drži, da si vaše storitve lahko privošči le prvih trideset igralcev?
Še manj.
Pričakujete, da si bo v prihodnosti lahko to privoščilo več igralcev?
Ravno moja naloga je, da skupaj pokušamo čim več stvari avtomatizirati. Zadaj se razvija zelo veliko algoritmov umetne inteligence, ki sami poskušajo iskati vzorce v tekmah. Torej, da porabimo čim manj človeških ur. Največja omejitev je, da ima dan 24 ur in da v dnevu lahko delam samo omejeno število ur. Moj namen je, da to poskušam naučiti računalnik, da bo meni olajšal delo. Torej, da bi šlo vse skupaj še hitreje.
"Gre za prijateljski odnos in želim si, da napreduje, četudi na naši strani ni nobenega zaslužka."
Prej ste omenili, da si vašo storitev privoščijo le redki. Vemo, da sodelujete tudi slovenskim teniškim igralcem Aljažem Bedenetom. Ima Aljaž kakšen privilegij in mu na ta način pomagate?
Seveda ima. Morate vedeti, da imam zelo rad slovenski tenis in to, ko jaz njemu pomagam, delamo promocijo slovenskemu tenisu. To je v moje dobro in tudi za mojo dušo. In seveda, Aljažu ne morem toliko zaračunati kot drugim. Gre za prijateljski odnos in želim si, da napreduje, četudi na naši strani ni nobenega zaslužka.
Ali to pomeni, da pri Golden Set Analytics niste zavezani, da ne bi smeli komu pomagati?
Ne, to je bil moj pogoj. Kar se tiče slovenskega tenisa, lahko delam neodvisno in brezplačno. V Sloveniji ni toliko denarja, in če bi se omejil na proračune, ki so v ZDA, potem tukaj ne bi mogel z nikomer trenirati.
Delno ste zaposleni na Inštitutu Jožef Štefan, ste teniški trener, delate za ameriško analitično podjetje, bili ste zraven pri organizaciji pokala Mima Jaušovec, ne nazadnje ste tudi oče … Kako vam vse uspeva?
Spanja je bolj malo (smeh, op. p.). Sicer kakšne stvari lahko združim.
