Rok Plestenjak

Nedelja,
30. 6. 2013,
6.02

Osveženo pred

5 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Grega Žemlja Mima Jaušovec Wimbledon Katarina Srebotnik Maja Matevžič Tina Pisnik Blaž Kavčič Polona Hercog

Nedelja, 30. 6. 2013, 6.02

5 let, 5 mesecev

Žemlja podira mejnike, ki jih je Mima dosegala za malo malico

Rok Plestenjak

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Grega Žemlja je prvi slovenski teniški igralec, ki se je v Wimbledonu prebil med 32 najboljših. To je bila 45. slovenska uvrstitev (vsaj) v 3. krog turnirja grand slam. Rekorderka je Mima Jaušovec.

Na sveto wimbledonsko nedeljo, ki je tradicionalno posvečena počitku in 24-urnem oddihu od teniških razburjenj, lahko potegnemo črto pod imenitne nastope Grege Žemlje. Gorenjec je dokazal, da slovenski tenis v zadnjem času igra na drugačne strune. V zadnjem času se na največjih turnirjih, prestižnih grand slamih (Melbourne, Pariz, London in New York), najdlje prebijajo predstavniki močnejšega spola. Vsaj v konkurenci posameznikov. Nekoč je bilo drugače. Bistveno drugače.

Do lanskoletnega US Opna so se lahko z uvrstitvijo (vsaj) med 32 najboljših na enem izmed turnirjev za nagrado grand slam pohvalila zgolj dekleta. Pet teniških junakinj, od katerih sta - vsaka v svojem obdobju - izstopali Mima Jaušovec in Katarina Srebotnik. Skupaj sta zbrali kar 35 uvrstitev (vsaj) v 3. krog. Velenjčanka v zadnjih sezonah zaradi lažjega ritma in manjšega tveganja s poškodbami, ki so ji pred nekaj leti nakopale mnogo zla, nastopa le še v konkurenci dvojic. Če se je poprej med posameznicami najdlje dokopala osmine finala, pa je ''Jugoslovanka'' Mima dosegala uspehe, ki se zdijo v času današnje neizprosne svetovne konkurence z zornega kota povprečne Slovenke nedosegljivi. Zato so potrebni globokega priklona.

Izjemno: Mima kar trikrat v finalu Roland Garrosa

Mariborčanka je denimo na pariškem Roland Garrosu kar trikrat zaigrala v finalu, enkrat pa peščeni spektakel v romantičnem velemestu pod Eifflovim stolpom v okrnjeni konkurenci tudi osvojila (1977), kar velja še danes za vrhunec slovenskega tenisa vseh časov. Najbolj je ponosna na finalni nastop iz leta 1983, saj so takrat nastopile vse najboljše na svetu, v finalu pa jo je ugnala Chris Evert. Edina zvezdnica tistega časa, ki se je v karieri izognila porazu z Mimo. V polfinale grand slama, ki seveda ni mačji kašelj, se je Jaušovčeva uvrščala tudi v Melbournu in New Yorku, še najslabše ji je šlo v Wimbledonu, kjer se je dvakrat prebila ''le'' do četrtfinala. Seveda smo besedo le zaznamovali z navednicami, je pa zanimivo, da je na svojem prvem nastopu na sveti angleški travi (1974), ko sploh še ni bila polnoletna, v prvem krogu ugnala sovrstnico Martino Navratilovo. Kasnejšo vladarko Wimbledona, ki je turnir na Otoku osvojila kar devetkrat.

Če bi upoštevali le teniške dosežke v obdobju državne samostojnosti in bi nas zanimale uvrstitve v 3. krog turnirja za nagrado grand slam, bi slovenska dekleta še vedno premočna vodila. Bilo bi 20:3, saj bi se odšteli podvigi Jaušovčeve, bi pa ogromno prednost nežnejšemu spolu zagotavljala Srebotnikova. Ko se je še dokazovala med posameznicami, je 3. krog na grand slamih pozdravila kar 13-krat. Nekaj časa sta ji družbo delali tudi Maja Matavžič in Tina Pisnik, nato pa je vlečni voz slovenskega ženskega tenisa postala Polona Hercog, ki pa na grand slamih še ni dosegla vidnejšega uspeha. Najboljše ji je šlo leta 2010 v Parizu, ko je preskočila dve oviri, nato pa izpadla v tretjem krogu. Nato pa je nastopila več kot dveletna luknja za slovenski tenis. Na grand slamih je čast reševala Srebotnikova, a v konkurenci dvojic (ženske in mešane), ko pa so se prekriževali loparji ena na ena, je izostal presežek. Vse do takrat, ko so na veliki oder stopili fantje. Sprva sramežljivo, nato vedno bolj samozavestno.

Kdo bo slovenski junak letošnjega US Opna?

Mejniki so rasli iz leta v leto, Grega Žemlja pa je lani v New Yorku postal prvi Slovenec, ki se je na turnirju za nagrado grand slam prebil med 32 najboljših. Že na naslednjem turnirskem velikanu je njegov dosežek izenačil Blaž Kavčič in se na OP Avstralije prebil v 3. krog. In to po znamenitem peturnem maratonu pod žgočim soncem, zaradi katerega je moral po koncu dvoboja obiskati bolnišnico. Letošnje leto pa je podarilo še najnovejši zgodovinski uspeh, uvrstitev Žemlje med 32 najboljših v Wimbledonu. S tem je dokazal, da se lahko z vidnejšo uvrstitvijo na sveti angleški travi pohvalijo tudi Slovenci in ne samo Slovenke. In če smo že pri Wimbledonu. Žemlja se je v 3. krog uvrstil prvič, njegove rojakinje pred tem 13-krat. Oziroma šestkrat brez Mime, ki je tekmovala še pod zastavo ranjke Jugoslavije.

Zanimivo je, da so dekleta do prvenca Žemlje na US Opnu na posebni lestvici, ki zajema uvrstitve na največjih štirih turnirjih na svetu vsaj v 3. krog, vodila z 42:0, zdaj sta Grega in Blaž poskrbela za kozmetični popravek, saj fantje zaostajajo ''le'' še 3:42. Oziroma 3:20, če ne upoštevamo dosežkov Mime. Sodeč po zadnjih rezultatih bi lahko Slovenci z vrhunskim dosežkom postregli tudi na prihodnjem vrhuncu, US Opnu v New Yorku. Ker pa je poškodbo zapestja dokončno pozabila Hercogova, velja pričakovati vedno boljše uvrstitve tudi pri slovenskih teniških igralkah. Na veselje ljubiteljev rumene žogice na sončni strani Alp ...