Andreja Mali si želi uvrstitev med deseterico

"Če sem iskrena, si želim uvrstitev med deset," nam je malce oklevajoče priznala Kamničanka, po tekmovalni upokojitvi Dijane Ravnikar ena od le treh biatlonk, ki bodo v sezoni 2010/11 branile slovenske barve med svetovno elito in brž pojasnila: "Zame je to povsem realno, saj sem bila lani že šestnajsta, devetnajsta … Za uvrstitev med deset najboljših so mi zmanjkale sekunde, ki jih lahko pridobim tako pri teku kot v času streljanja. To so zame realni rezultati, dosegam jih lahko na vsaki tekmi, a bom vendarle potrebovala tudi nekaj sreče. Pokazati hočem predvsem, da znam hitro streljati."

V minuli sezoni svetovnega pokala Malijevi ni šlo vse po načrtih, v skupnem seštevku je končala na 46. mestu, zato je v pripravah na nove izzive v trening vpeljala nekaj sprememb. "Vedno iščem nekaj, kar bi lahko storila bolje. Letos sem to našla in mogoče me spet pripelje med najboljše," optimizma ne manjka izkušeni 33-letni tekmovalki, o vzrokih zanj pa: "Spremembe glede na prejšnje sezone so bile v samem sistemu treninga. Zelo veliko je bilo intenzivnega treninga, tudi obseg v prvem delu poletnega dela priprav se je zelo povečal. V teku se počutim močnejšo, tudi strelski del je ostal na ravni prejšnje sezone, se pravi, streljam hitro in dobro. To moram le še prenesti na tekme."

Malijeva je v biatlon prišla iz tekaških vrst, zato je bil tek vedno njena močnejša plat, a v zadnjih sezonah je presenetljivo popustila prav v tem elementu. "Zelo mlada sem začela nastopati v svetovnem pokalu in zelo mlada dosegati dobre rezultate. Stara sem bila 19, 20 let, ko sem imela ta prvi tekaški vrhunec in tudi ob prehodu v biatlon sem bila tekaško med najboljšimi. Potem je sledil manjši padec. Mislim, da to nihanje doživi vsak, ki je toliko let v tem športu. S samimi spremembami v treningu upam, da se lahko vrnem na raven, na kateri sem že bila," še pravi tekmovalka, katere najboljša posamična uvrstitev v biatlonskem svetovnem pokalu je 4. mesto v skupinskem štartu v Anterselvi iz sedaj že zelo oddaljene sezone 2002/03.

Podobno kot njeni reprezentančni kolegici Teja Gregorin in Tadeja Brankovič Likozar se torej tudi Andreja Mali veseli poolimpijske sezone, v kateri kot že rečeno žal ne bomo spremljali slovenske ženske štafete. Jo bo pogrešala tudi naša sogovornica? "Štafeta je adrenalinska in zabavna, zato mi je malo žal, da je ne bo. Po drugi strani pa za nas to pomeni manj tekem, kar meni zelo paše. Tako bomo bolj spočite in na naših posamičnih tekmah še nekoliko močnejše."