Budilka za Trnuljčico ali popoln slalomski mrk?

Slovenski slalomski mušketirji Bernard Vajdič, Mitja Dragšič in Mitja Valenčič se v svojih pretežno slalomsko obarvanih karierah resda niso približali dosežkom predhodnih generacij, ki so se začeli z Bojanom Križajem in nato Rokom Petrovičem ter trajali vse do močnega rodu, katerega prva violina je bil Jure Košir, vseeno pa so z vsaj stalnim uvrščanjem med dobitnike točk, občasnimi preboji v prvo jakostno skupino in poskusi napadov na oder za zmagovalce slovenski slalom držali nad gladino. V zadnjih treh letih so smučarski druščini drug za drugim pomahali v slovo, strokovno vodstvo slovenske reprezentance pa lahko ob tem upravičeno skrbi pogled na druščino "preživelih" tekmovalcev.

Med še aktivnimi slovenskimi alpskimi smučarji sta namreč slalomske točke svetovnega pokala osvojila zgolj Andrej Šporn, ki se je pred leti povsem preusmeril v hitri disciplini, tako da na njegovo pomoč seveda ne gre računati, in nekdanji mladinski svetovni prvak Matic Skube, čigar zadnji preboj med deseterico ima že kar dolgo brado. V svoji karieri je sicer šestkrat osvojil točke, a nazadnje že kar krepko oddaljenega 19. februarja 2012.

Izgubljena generacija

Čeprav se je z nedavno kranjskogorsko točkovno ničlo in dejstvom, da je Slovenija ostala brez finalista svetovnega pokala, zdelo, da se je slovenski slalom na članski ravni znašel na najnižji točki, pa pogled na bližnjo prihodnost vendarle ne obeta zasuka rezultatske krivulje. Z Valenčičevo upokojitvijo sta namreč med najboljšo svetovno stoterico aktivnih slalomistov ostala le še Miha Kürner (56.) in že omenjeni Skube (76.), oba že vrsto let del reprezentančnega sistema ter ob Patricku Jazbecu in Filipu Mlinšku pravzaprav edina aktivna tekmovalca iz generacije tekmovalcev, rojenih med letoma 1980 in 1990.

Mladinski prvak bo vztrajal

Skubetu in Kürnerju sicer grozi izpad iz reprezentance, a sta oba trdno odločena seči v žep in se podati v pripravljalno obdobje za novo sezono, zato te dni na tekmah FIS in državnih prvenstvih lovita točke, ki bi jima pomagale do ugodnejših štartnih številk.

"Odnehal bom, ko bom začutil, da sem storil vse, kar je bilo v moji moči za uspeh. Kako bom deloval v prihodnji sezoni, v tem trenutku še ne vem. Jasno mi je le, da bom iskal dobre pogoje. Verjamem, da v smučarskih krogih poznam dovolj oseb, da se bom lahko priključil pravemu trenerju. Osnovna misel pa je, da moram popraviti svoj štartni položaj," pravi 26-letni Skube, ki zase sicer meni, da po naslovu mladinskega svetovnega prvaka ni imel pravega miru in ustreznih razmer za preboj.

"Želja po tem, da bi postal dober alpski smučar, je v meni tako globoko zakoreninjena, da rok ne morem kar tako dvigniti. Ne mine dan, ko ne razmišljam o smučanju. Prav zato verjamem, da še nisem izčrpal vseh možnosti," pa pravi leto starejši Kürner, ki je sicer letos napredoval v evropskem pokalu, njegove edine točke svetovnega pokala pa ostajajo iz superkombinacijske tekme v Banskem leta 2011. "Vem sicer, da je vloga samoplačnika v slovenskem smučanju zelo zahtevna. A zanašam se tudi na tuja poznanstva. Priznam, ni poceni, a sanje so vendarle sanje," dodaja Kürner, prepričan o tem, da s Skubetom še nista rekla zadnje besede.

Priprave na mrk

Bolj črnogled ali nemara kar realen je Mitja Kunc, zadnji Slovenec, ki je stal na slalomskem odru za zmagovalce (13. 1. 2002), v zadnjih letih pa reprezentančni trener. Ob koncu sezone seveda še ne ve, ali ga položaj v trenerski piramidi čaka tudi v prihodnje, njegov pogled v slovensko prihodnost v obeh tehničnih disciplinah pa je dokaj jasen.

Prepričan je namreč, da velja podpreti predvsem 21-letnega Žana Kranjca, ki se je v veleslalomu že prebil do točk in ugodne štartne številke, v prihodnje pa bo skušal dodati še slalom, ter mlajšo druščino, slovensko smučarsko javnost pa ob tem zaprositi za potrpežljivost. Lahko torej po upokojitvi Mitje Valenčiča pričakujemo slalomski mrk?

"Začeti bo treba z ničle. Posvetiti se moramo mladim. Mlad smučar pa mora slediti logični poti. Govorim o naravnem razvoju. Prva stopnica so tekme FIS, sledi evropski pokal. Šele če bo tam kdo pokazal zrelost, ga velja potisniti v svetovni pokal. Ta proces seveda terja nekaj sezon. Treba bo reči bobu bob. Če nimamo tekmovalcev za svetovni pokal, je nesmiselno preskakovati ovire. Žal je to realno stanje našega smučanja," odgovarja Kunc, sicer eden od slovenskih junakov nepozabnega slaloma svetovnega pokala leta 2001 v Schladmingu. Tedaj je v finalni vožnji spektakla pod žarometi nastopilo kar osem slovenskih smučarjev. Danes jih ni toliko niti med 200 najboljšimi slalomisti na svetu …