Jakov Fak
Anamarija Lampič
Ponedeljek, 6. 1. 2025, 4.00
1 dan, 9 ur
Janez Marič po prvi tretjini sezone
Janez Marič: Pokazati želim, da znamo tudi domači ljudje delati dobro
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,03
"Vprašali so me, če zdaj lažje diham, pa ne vem, če res. Želim si še nadgraditi vse skupaj," po uspešnem uvodu v sezono svetovnega pokala pravi glavni trener slovenske biatlonske vrste Janez Marič.
Slovenska biatlonska reprezentanca je na prvih treh postajah svetovnega pokala pokazala zelo vzpodbudne predstave, s svojimi prvimi stopničkami v biatlonski karieri je v Annecyju v Franciji navdušila Anamarija Lampič, pred tem sta se v Hochfilznu v Avstriji s četrtima mestoma izkazali obe štafeti. Glavni trener reprezentance Janez Marič je zadovoljen, a ne zganja nobene evforije. "Zime še ni konec," pravi.
Na prvi postaji te sezone biatlonskega svetovnega pokala v Kontiolahtiju na Finskem slovenski tekmovalke in tekmovalci niso ne navdušili ne razočarali, nam je iskreno povedal Janez Marič, ki se je po dveh letih spet vrnil na mesto glavnega trenerja slovenske izbrane vrste, ko je bil poleti nenadno odpuščen nemški strokovnjak Ricco Gross.
Anamarija Lampič in Jakov Fak sta v tej zimi najboljša posameznika slovenske vrste, Miha Dovžan spet bolj spominja na tistega Miho iz svojih najboljših sezon, v ženski vrsti za optimističen pogled v prihodnost skrbita mladi Lena Repinc in Klara Vindišar, ki sta bili ob Lampič in Poloni Klemenčič članici štafete, ki je v Hochfilznui zasedla četrto mesto. Ob Faku in Dovžanu sta se na tem avstrijskem prizorišču v štafeti – ta je prav tako kot ženska zasedla odlično četrto mesto – izkazala tudi Lovro Planko in Anton Vidmar, ki pa sta še dolžnika na posamičnih tekmah.
Vse to so sestavine, ki obetajo zelo zanimivo nadaljevanje sezone. V januarju biatlonce čakajo tradicionalna in po navadi najbolje obiskana prizorišča svetovnega pokala, nemška Oberhof in Ruhpolding, pa Anterselva na Južnem Tirolskem. Ta bo naslednje leto tudi prizorišče biatlonskih tekem na olimpijskih igrah, ki jih gostita Milano in Cortina d'Ampezzo.
Čestitke, reprezentanca deluje zelo spodbudno.
Moram reči, da sem s prvo triado sezone kar zadovoljen, ampak zime še ni konec. Vprašali so me, če zdaj lažje diham, pa ne vem, če res. Želim si še nadgraditi vse skupaj. Ves čas se je treba dokazovati, pokazati želim, da znamo tudi domači ljudje delati dobro.
Kje pa še vidite neizkoriščen potencial? Kje so rezerve?
So določeni dolžniki, tukaj vidim Antona Vidmarja in Lovra Planka, ki še nista pokazala tega, kar sta sposobna. Pa Polona Klemenčič, ki je bila bolna pred sezono in izpustila prvo postajo svetovnega pokala v Kontiolahtiju, prišla je presenetljivo dobro pripravljena, ker je trenirala na Pokljuki, v Hochfilzen, pa je potem spet zbolela v Franciji. Ona je tudi dolžnica, ampak če bo zdaj zdrava, se ne bojim, da ne bo pokazala dobrih predstav, ker je dobro pripravljena. Rezerve? Še malo treninga je treba dodati, vsako leto nekaj več, sploh s temi mladimi tekmovalci.
Pa vseeno je po nekaj uspehih nadaljevanje lažje. Vsaj s psihološkega vidika.
To je res in to tudi sam ves čas poudarjam. Če bi v sezono vstopili slabo ... Dobro, saj v Kontiolahtiju nismo začeli niti dobro niti slabo, bilo je nekaj srednjega, je bila pa klima v reprezentanci dobra. V Hochfilznu se nam je dobro poklopilo s štafetami in sem tega izredno vesel, saj to nekaj pove o ekipni pripravi. Potem smo doživeli prve stopničke Ane, ki smo si jih tako želeli. Ja, upam, da bo šlo v tej smeri tudi v novem letu.
Mariča je navdušila ženska štafeta z Leno Repinc, Klaro Vindišar, Polono Klemenčič in Anamarijo Lampič v Hochfilznu.
Ste te stopničke Anamarije Lampič kaj proslavili?
Trenerski del je malo proslavil, da. Mislim, da bi bilo nekorektno, če jih ne bi. V resnici je v tem nekaj vraževerja. Takšne stvari je preprosto treba proslaviti. V naši kabini za pripravo smuči so se oglasili tudi nekateri tuji trenerji, ki so nam prišli čestitat in z nami malo proslavit. V veselje mi je to, da se znajo tudi te druge ekipe, če izvzamem največje, recimo Američane in podobne, veseliti z nami. Ker se zavedajo, kako velik uspeh je to za tako majhno ekipo, kot je naša.
Se pravi, da v biatlonski karavani obstaja neka solidarnost med ekipami podobne velikosti?
Da, tako je, manjše ekipe tekmujemo z večjimi in jim kdaj odščipnemo kakšno dobro mesto. Solidarnost vsekakor obstaja.
Miha Dovžan strelja kot v dobrih starih časih, rafalno. Kaj pa ta pristop pomeni za živce trenerja, rafali včasih letijo v polno, včasih pa ne.
Pa v bistvu ni neke nervoze, kar se tiče njega. Mihu zaupam, naj ustreli, tako kot zna. Ko ima puško mirno, potem res poka zelo na hitro, ko je nima, se tega tudi sam zaveda. Je pa tekaško nekoliko slabši in to kompenzira s hitrimi strelskimi časi. In še zadene. No, razen nazadnje v Franciji, ko se mu je zalomilo na zasledovalni tekmi. Ampak pri njem se je že poznalo malo utrujenosti po štirih tednih samih tekem. Eni tekmovalci odreagirajo tako, da rastejo skozi tekme, drugim se kopiči utrujenost.
Svetovni pokal se nadaljuje na slavnih prizoriščih, v Oberhofu, Ruhpoldingu in Anterselvi. Kakšni so spomini na ta tekmovališča, so pozitivni ali je kakšna skrb?
To so za nas prijetne postaje, Oberhof je specifičen, tudi zaradi vremena. Je pa povsem drugačen tip prizorišča kot je Ruhpolding, kjer na strelišče prideš bolj spočit. V narekovajih. Vsekakor bolj kot v Oberhofu, kjer je dolga ravnina. Upam, da bodo tekmovalci dirkali sproščeno, da bodo dali ta svoj maksimum, nato pa so rezultati odvisni tudi od tega, kaj storijo preostali.
Anamarija Lampič se včasih na progi spusti z verige in ji je nato težko na streljanju.
Ana sprinte že obvlada, na teh tekmah z neposrednimi obračuni pa jo njena prirojena tekmovalnost malce potegne in je videti, da gre včasih malo preko sebe, kar se pozna na strelišču.
Morda ima še vedno to tekaško miselnost, da. Je pa na zadnji zasledovalni tekmi dobro oddelala. Je sicer padla s tremi zgrešenimi na trinajsto mesto, ampak nisem bil razočaran, saj se zavedam, kaj zanjo pomenijo štiri streljanja in ti neposredni boji. Lahko bi se denimo zgodilo, da bi tri zgrešila že prvič leže in bi bila takoj, ne vem, petindvajseta. In potem bi spet lovila. Tako pa je nekako tekla z glavo in se dobro držala do zadnjega streljanja in če bi imela na tem le en zgrešen strel, kar ni nemogoče, bi bila še vedno na stopničkah. Tako pa je zgrešila tri in padla na trinajsto mesto. Kljub temu sem bil z njenim nastopom izredno zadovoljen. Je pa za zdaj še vedno tekmovalka, ki se zbere za enkrat stoje in enkrat leže, dobra je v sprintih in zelo koristna na štafetnih preizkušnjah. Verjamem pa, da se ji bo tudi letos še poklopilo. Ko bo začutila tisti pravi ritem in ji bo steklo na strelišču od začetka, govorim o teh tekmah z neposrednimi obračuni, pa bo mogoče prišla ... Dobro, saj ne vem, kako utrujena pride na strelišče, to najbolje ve sama, ampak imam občutek, da se včasih na progi spusti z verige in ji je nato težko na streljanju. Ampak kot že rečeno, verjamem, da ji bo že letos uspel dober nastop, tako tekaški kot strelski.
Veteran Jakov Fak je dokazuje, da še ni za odpis.
Jakov Fak pa je kot dobro vino, starejši je, boljši je.
Ja, Jaka je letos pokazal, da še ni za odpis. Mislim, da za svoja leta tekmuje odlično.
Pa bi bil lahko on z vsemi svojimi izkušnjami pomoč Anamariji glede psihološkega pristopa na strelišču?
Pa saj se vsi ves čas pogovarjamo in tuhtamo. Mislim, da ji bo enkrat naredil en klik in bo tudi na tekmah z več streljanji "trgala".
Še Anterselva. Zdaj bo eno leto pred olimpijskimi igrami, boste zato tam tekmovali kaj drugače, boste preizkušali kakšen poseben, olimpijski režim? Kot se reče v reliju, "shake-down"?
Ne, ne. Na tekmo greš, da tekmuješ po svojih najboljših močeh. Čim bolj sproščeno in kar najbolje. Tu ni za odkrivati tople vode. Vsi že poznajo Anterselvo in morda gremo tja na priprave tudi pred svetovnim prvenstvom. Mogoče bi bil takrat poudarek na naslednjem letu, da bodo imeli nekako v glavi te olimpijske igre in se osredotočili na vsak ovinek, vsak prihod na strelišče. Da popolnoma naštudirajo vse skupaj.
Tudi servis deluje odlično. Ste imeli kakšne težave na tem področju?
Servis glede na to, kako majhen je, deluje odlično. Povedati moram, da smo enega serviserja izgubili, Andraža, ki je odšel v Nemčijo. Zdaj veliko pomaga Boštjan Klavžar in smo mu vsi izredno hvaležni. Je trener, ki testira smuči in pomaga. Pomagam tudi jaz, smo majhna ekipa, vsi se trudimo, da bi imeli čim boljši material. Težav ni bilo, so pa vsi nekoliko bolj utrujeni po tem sklopu tekem. To je bilo vidno.
