Janez Marič: Psihologom ne zaupam

Medtem ko vodstvo slovenske biatlonske reprezentance nestrpno čaka na odločitev hrvaškega šampiona Jakova Faka, ki še ni sporočil ali se bo v naslednji sezoni vendarle priključil "Pokljuškemu bataljonu" pa se lahko malce potolažijo z dejstvom, da izkušeni veteran Janez Marič še ne misli vreči puške v koruzo. Čeprav je za 34-letnim Bohinjec vse prej kot sanjska sezona in je po neuspehih nekajkrat pojamral, da ima mučenja dovolj, pa se je na koncu vendarle odločil vsaj še eno leto vztrajati med najboljšimi. Temu je nenazadnje pripomogel tudi malce boljši konec težke olimpijske sezone, ko je na marčevski tekmi svetovnega pokala v Oslu zasedel peto mesto na šprintu. "Tisti rezultat v Oslu je le majhen obliž na rane. Precej več sem pričakoval od sezone. Ne morem reči, da sem zadovoljen, je pa boljše kot nič. Veliko stvari bom spremenil," nam je zaupal Marič, ki ga velika rezultatska nihanja med sezoni niti niso tako zmedla, kot razočarala, zato ne misli kar tako odnehati: "Kariero bom zanesljivo nadaljeval, saj imam na Pokljuki idealne pogoje. Več bom lahko doma, poleti sploh ves čas. Ne vem pa še, s kakšno ekipo se bom lotil nove sezone, morda celo sam. Ne vem še. Zelo verjetno pa bom nekaj spremenil. Streljanje je pri meni bistvenega pomena, to moram spremeniti. O teh spremembah sicer ves čas govorim, a treba jih bo tudi zares izpeljati."

Olimpijska sezona za pozabo

Pomembna tekmovalna sezona 2009/10 s februarskim olimpijskim vrhuncem v Vancouvru Mariču ni prinesla tistega, česar si je želel. Po dveh letih, ko se je boril s poškodbo kolena, je bil lani vendarle zdrav, zato je pričakoval vrnitev na pota stare slave, a razpletlo se je drugače. "Že v štartu sezone sem si želel točke, tako kot je uspevalo Bauerju. To se mi ni posrečilo in za naslednji cilj sem si zadal olimpijske igre. Tam sem imel pravzaprav kar veliko smole. Vsi ste videli, kakšne so bile razmere na šprintu. Glede na štartno številko sem naredil kar dobro tekmo, ampak kaj mi je to pomagalo? Nič! Ni pa ni šlo. Edina tekma, za katero lahko rečem, da je bila dobra, je bila tista v Oslu. Tudi zasledovalna ni bila slaba, ker sem še kar dobro ustrelil. Imel sem stvari pod kontrolo," je dogajanje povzel najizkušenejši slovenski tekmovalec, ki je leta 2002 v Östersundu na Švedskem zmagal na individualni preizkušnji ter se v svetovnem pokalu še trikrat povzpel na oder za zmagovalce. Dvakrat je bil drugi na šprintih v Oserbliju (v sezoni 2002/03) in Aterselvi (2003/04) ter v isti sezoni še tretji v Lake Placidu. Tudi uvrstitev med deseterico "Iveku" ne manjka.

Izkušeni tekmovalec se tako zelo dobro zaveda, kje so njegove največje težave in tudi sluti, kako jih odpraviti: " Jaz točno vem, kaj je pri meni narobe, a tega se ne da čez nič popraviti. Pri streljanju prvič natančnost in drugič hitrost. Če bi na šprintu streljal 15 sekund hitreje … Veliko tekmovalcev strelja hitreje od mene. Jaz streljam zelo počasi. Če bi torej ustrelil le 15 sekund hitreje, bi bil tretji, tako pa sem bil peti. Na strelišču sem tako pustil stopničke in to moram nujno popraviti. Saj sem že lani delal na tem, a globlje ko smo bili v zimi, bolj sem bil počasen. Enostavno vedno pridem na svoj stari ritem." Je pomoč iskal morda tudi pri psihologu? "Tudi s psihologom sem že delal, pa mi ni čisto nič pomagalo. Ne zaupam tem stvarem. Zanašam se nase," nam je odločno odvrnil.

Potrebuje nekoliko več počitka

Glede na to, da je bila minula sezona nadvse zahtevna in Marič ni več najmlajši, se je na naslednjo sezono začel pripravljati šele sedaj, ob koncu meseca maja. "Potrebujem malo večjo pavzo. Prejšnje leto sem imel poškodovano koleno in sem začel zelo pozno, pa še to po prilagojenem programu, ne na polno. Pol se je pa izkazalo, da je bila sezona slaba," nam je še razložil Marič, ki je poškodbo kolena sicer saniral, a to nikoli več ne bo takšno, kot je bilo: "Krosa ravno ne morem teči, ostale stvari pa lahko. Lahko igram nogomet, ko so šprinti, ko je noga ves čas napeta, Da pa bi sedaj obul superge in šel teč na Pokljuko ter nazaj, pa ne bi bilo prav fino. Bilo bi tako razdraženo, da bi začelo boleti. Za koleno ne delam nič posebnega, saj sem že po operaciji delal ogromno. Spomladi se bom vseeno malo posvetil in potem skozi sezono to le še vzdrževal."

In kako se torej lotiti sezone 2010/11? "Že v štartu se bom posvetil hitrejšemu streljanju, tudi za ceno kakšnega zgrešenega strela več. To mi mora preprosto priti v kri. Tudi kopito puške mislim zamenjati, tako kot ga je lani Bauer. Šel bom na Češko, da mi naredijo kopito po podobnih specifikacijah in ga dal nato prilagoditi. To je v bistvu prva stvar, ki jo bom naredil."