Nedelja, 5. 1. 2025, 4.00
1 dan, 11 ur
Skok v športno preteklost
Janici Kostelić še vedno ni para
Nekdanja hrvaška smučarka Janica Kostelić danes slavi svoj 43. rojstni dan. Nekdanja izjemna smučarka ima še danes primat najboljše smučarke na olimpijskih igrah vseh časov, še vedno je edina, ki je na enih zimskih igrah osvojila štiri olimpijske medalje, skupno pa ima v svojih vitrinah štiri zlata odličja, s čimer se vse do danes ne more pohvaliti nobena druga smučarka.
"Hrvaška ima novo kraljico smučanja," so po veliki zmagi Zrinke Ljutić na tekmi svetovnega pokala na slalomu v Semmeringu dejali za 20-letno Zagrebčanko, ki je dosegla svojo prvo zmago v smučarski eliti. Ljutić je tako po Janici Kostelić postal druga Hrvatica z zmago v svetovnem pokalu. "Janica mi je po zmagi čestitala, bila je tudi tu, ko sem prvič v svoji karieri nastopila v Semmeringu na tekmi svetovnega pokala," je po zmagi za hrvaške medije dejala Ljutić.
Ta si lahko samo želi, da bi še naprej stopala po poti izjemne Janice Kostelić, ki bo glavna tema tokratnega Sportalovega skoka v športno preteklost. Nekdanja smučarka ravno danes slavi svoj 43. rojstni dan, čeprav že vrsto let živi stran od žarometov in smučarskega dogajanja, pa je v svetu svetovnega pokala pustila neizbrisen pečat. Še posebej se je Hrvatica izkazala na velikih tekmah, o čemer med drugim priča njena zbirka medalj z olimpijskih iger, kjer je njena bera uspehov še vedno nedotakljiva.
Na olimpijskih igrah je osvojila štiri zlata odličja.
Debi v Naganu
Skupno je na olimpijskih igrah osvojila šest medalj, od tega štiri zlate. V Torinu leta 2006 je bila zlata v kombinaciji in srebrna v superveleslalomu, še posebej pa so v spominu ostale igre iz leta 2002 v Salt Lake Cityju, ko je osvojila kar tri zlate in eno srebrno odličje. Verjetno bi bila njena zbirka lahko še večja, če ne bi svoje kariere končala že pri svojih 25 letih, ko je 19. aprila 2007 uradno sporočila, da zaradi kroničnih težav s poškodbami končuje svojo športno pot. "Tolikokrat sem trpela, da nočem spet čez to," je sporočila takrat 25-letna Hrvatica.
Hrvaška smučarka je v svetovnem pokalu debitirala leta 1998, ko je bila stara komaj 16 let, v svoji karieri pa je ob uspehih na olimpijskih igrah osvojila tudi tri velike globuse in bila petkrat svetovna prvakinja. Njena zgodba o uspehu pa je še toliko bolj neverjetna glede na njene začetke. Janica je namreč na olimpijskih igrah debitirala leta 1998 v Naganu, ko je bila s 16 leti najmlajša alpska smučarka. V kombinaciji ji je uspelo osvojiti osmo mesto, kar je bil takrat z naskokom najboljši rezultat v zgodovini Hrvaške. A prava zgodba je šele sledila, saj je njen brat Ivica v enem izmed intervjujev leta kasneje razkril, da Janica takrat za tekmo ni imela niti kombinezona in da je nastopila v kombinezonu Bosne in Hercegovine, ki ji ga je posodila Arijana Boras, saj hrvaški smučarji sploh niso premogli olimpijskega kombinezona.
Z bratom Ivico.
V Salt Lake Cityju pisala zgodovino
Štiri leta kasneje v Salt Lake Cityju pa je Kostelić začela pisati zgodovino. Postala je prva smučarka, ki je na enih zimskih igrah osvojila štiri olimpijske medalje. Takrat je pri komaj 20 letih konkurenco najprej pokorila v alpski kombinaciji in Hrvaški priborila prvo odličje na zimskih olimpijskih igrah. Zatem se je njena samozavest le še okrepila, osvojila je srebrno odličje v superveleslalomu, le dve uri po osvojenem drugem odličju pa je že trenirala na zahtevni veleslalomski progi v družbi moških smučarskih kolegov.
Zatem si je zlato okoli vratu nadela še na slalomu in veleslalomu, kar je bilo takrat še posebej veliko presenečenje, saj ni segala v krog kandidatk za prvo mesto, v veleslalomskem seštevku je zasedala šele 30. mesto, na veleslalomskih tekmah za svetovni pokal pa pred tem še ni stala višje od 4. mesta, a je na koncu za kar 1,32 sekunde prehitela drugouvrščeno Švedinjo Anjo Pärson. Njen dosežek je bil v Salt Lake Cityju še toliko bolj neverjeten, ker je zaradi okrevanja po treh operacijah kolena izpustila prvo polovico sezone svetovnega pokala.
Sprejem na Hrvaškem po OI 2002:
Kostelić so po tekmi vprašali, kako lahko nekdo iz države brez smučarske tradicije postane tako dominanten na olimpijskih igrah v alpskem smučanju. "Mislim, da ni pomembno, od kod prihajaš," je dejala. "Lahko si iz Fidžija, Kameruna, iz kjerkoli. Če trdo treniraš in ti je všeč, kar počneš, si zagotovo lahko uspešen," je zmagovalno miselnost vedno na prvo mesto postavljala hrvaška smučarka, ki je bila po zmagoslavju takrat povsem izmučena. "Nimam več energije, mislim, da bom šla samo po medaljo in spat," je v smehu dejala Kostelić, ki se je takrat pridružila Jean-Claudu Killyju in Toniju Sailerju kot edina alpska smučarja s tremi zlatimi medaljami na enih olimpijskih igrah. "Ni mi mar za rekorde, smučam eno dirko naenkrat," je še dejala Hrvatica.
V Torinu še enkrat zlata
Piko na i izjemnim dosežkom na olimpijskih igrah je Kostelić postavila štiri leta kasneje, ko je v Torinu navkljub težavam z zdravjem osvojila še zlato odličje v alpski kombinaciji in je tako ubranila naslov olimpijske prvakinje izpred štirih let. S tem je postavila ženski rekord v osvojenih štirih zlatih odličjih na olimpijskih igrah, 24-letnica pa je takrat svoj rekord postavila le 30 minut po tem, ko je Norvežan Kjetil Andre Aamodt, postal prvi alpski smučar, ki je osvojil štiri zlate olimpijske medalje v moški konkurenci.
Hrvatica, ki je na istih igrah pred tem osvojila še srebro v superveleslalomu, je v Torinu zaradi težav z boleznijo odpovedala nastop v smuku, saj je imela težave z boleznijo, vročino in visokim srčnim utripom, a je kljub temu zatem posegla po zlatem odličju. "Ko sem bolna, vedno smučam še boljše kot sicer, takrat od sebe zahtevam še več. Zame je bil izziv premagati to bolezen in dati vse od sebe, tudi ko se ne počutim dobro," je takrat dejala Kostelić.
Alpske smučarke z največ zmagami v zgodovini OI:
Smučarka |
Država |
Od |
do |
Zlato |
Srebro |
Bron |
Skupno |
|
1. |
Janica Kostelić |
Hrvaška |
2002 |
2006 |
4 |
2 |
- |
6 |
2. |
Vreni Schneider |
Švica |
1988 |
1994 |
3 |
1 |
1 |
5 |
3. |
Deborah Compagnoni |
Italija |
1992 |
1998 |
3 |
1 |
- |
4 |
Maria Höfl-Riesch |
Nemčija |
2010 |
2014 |
3 |
1 |
- |
4 |
|
5. |
Katja Seizinger |
Nemčija |
1992 |
1998 |
3 |
- |
2 |
5 |
6. |
Tina Maze |
Slovenija |
2010 |
2014 |
2 |
2 |
- |
4 |
7. |
Hanni Wenzel |
Lihtenštajn |
1976 |
1980 |
2 |
1 |
1 |
4 |
8. |
Michaela Dorfmeister |
Avstrija |
1998 |
2006 |
2 |
1 |
- |
3 |
Marielle Goitschel |
Francija |
1964 |
1968 |
2 |
1 |
- |
3 |
|
Trude Jochum-Beiser |
Avstrija |
1948 |
1952 |
2 |
1 |
- |
3 |
|
Rosi Mittermaier |
Zahodna Nemčija |
1976 |
1976 |
2 |
1 |
- |
3 |
|
Mikaela Shiffrin |
ZDA |
2014 |
2018 |
2 |
1 |
- |
3 |
|
Pernilla Wiberg |
Švedska |
1992 |
1998 |
2 |
1 |
- |
3 |
Umik iz javnega življenja Po koncu kariere se je umaknila iz javnega življenja.
Njen pohod se je nato s šestimi osvojenimi olimpijskimi medaljami končal, kljub temu da je svojo kariero končala zares zgodaj, pa njenega dosežka v ženski konkurenci ni uspelo izenačiti še nobeni smučarki. "Vedno je lepo postavljati rekorde, vendar so tam, da se podirajo in slej kot prej bo prišel nekdo in osvojil pet odličij," je že takrat dejala Hrvatica, ki je imela med kariero veliko težav tudi s ščitnico.
Zaradi težav s poškodbami kolen, operirana je bila kar štirikrat, in hrbta si je zatem že konec leta 2006 vzela premor, aprila 2007 pa uradno sporočila, da končuje svojo športno pot. Zatem se je povsem umaknila iz javnega življenja, zadnja leta pa uživa v družinskem življenju, saj je leta 2019 prvič postala mama, leta 2023 pa se je njena družina povečala še za enega člana. Kostelić sicer že med kariero ni bila pretirano naklonjena medijskim nastopom, raje je govorila na belih strminah. "Sem zgolj navadno dekle, ki o sebi ne mara brati na naslovnicah medijev. To je vse," je že med kariero povedala Hrvatica, ki se je zavedno vpisala v zgodovino alpskega smučanja.
Več iz rubrike Skok v športno preteklost: