Junakinja naroda in gospod Nihče

Tako kot ne bomo nikoli izvedeli, kako bi se razpletel lanskoletni boj za veliki kristalni globus, če se sezona zaradi pandemije novega koronavirusa ne bi predčasno končala, bo večno neodgovorjeno vprašanje tudi to, ali bi Švicarja Marco Odermatt in Lara Gut lahko ujela svoja tekmeca, če bi v Lenzerheideju po programu izpeljali smuk in superveleslalom. A po drugi strani ne gre spregledati nespornega dejstva o tem, da sta Alexis Pinturault in Petra Vlhova v večjem delu sezone zasedala prvo mesto.

Slovakinja je z uspehom kariere svojo državo dodala na seznam dobitnic globusa. Zdaj je na njem 15 držav. Kot zadnja novinka je bila pred osmimi leti po zaslugi Tine Maze Slovenija. Po drugi strani pa je legendarni Jean-Claude Killy Francijo v to družbo postavil že v krstni sezoni svetovnega pokala. Je pa zato Pinturault prekinil kar 24-letno francosko čakanje. Toliko časa je namreč minilo od trenutka, ko je veliki globus v zrak dvignil Luc Alphand.

Zdaj že predzadnji Francoz z globusom rad prizna, da mu je v domovini več prepoznavnosti pozneje prinesla vloga v avtomobilizmu in predvsem zmaga na slovitem reliju Dakar. Tudi Pinturault ne skriva, da ga na ulicah Pariza večina ne bi prepoznala. "Morda bi še kdo vedel, kdo je Pinturault, a na ulici me ne bi prepoznal nihče. Tam se lahko sprehajam kot gospod Nihče," nam je pred leti dejal v intervjuju. No, povsem drugače je na Slovaškem, kjer je Vlhova poskrbela za pravo smučarsko evforijo. Je nesporna junakinja naroda.

Foto: AP / Guliverimage

Slovaški uspeh s slovenskim vplivom

Zadnja dobitnica velikega globusa Federica Brignone je bila večji del sezone krepko pod lanskoletno ravnjo. Tudi Mikaela Shiffrin po vrnitvi v svetovni pokal še ni postregla s kontinuirano dominantnostjo. Lara Gut-Behrami pa je na šampionski okus prišla šele po novem letu. Drži. Vseeno pa bi bilo do Vlhove nepošteno, če bi na njen uspeh kariere gledali le skozi prizmo tekmic.

Foto: AP / Guliverimage Izjemna Slovakinja je namreč nadgradila predhodne sezone in osmislila večletni projekt. Dokončno se je poskusila postaviti v vlogo vsestranske smučarke, ki na vsaki tekmi meri proti vrhu. Na račun izjemno napornega ritma in naraščajočih pritiskov je sicer izgubila slalomsko ostrino in v zadnjih dveh nastopih ostala brez malega globusa. Tudi v veleslalomu je bila šibkejša kot leto poprej. Zato pa je napredovala v superveleslalomu in znova marljivo zbirala točke v smuku.

Čeprav bi morda s selekcijo tekem in preračunljivostjo iztržila še celo kaj več, pa je več kot očitno, da sta s trenerjem Liviom Magonijem ubrala pot, ki jo je italijanski strokovnjak leta 2013 prehodil že v taboru Tine Maze. Črnjanka tedaj tekmicam ni namenila niti malo možnosti za realen boj. Vlhova pač. Predvsem v zadnjem delu sezone je bila občutno bolj ranljiva.

Petra Vlhova v Lenzerheideju žanje tisto, kar je s svojim štabom sejala več let. Gre za finančno in kadrovsko izjemno obsežen projekt. Cilj tega je bil slalomsko nadarjeno smučarko preoblikovati v skupno zmagovalko svetovnega pokala, in sicer s konceptom postopnega dodajanja disciplin ter podporo močnega spremljevalnega orkestra, v katerem je poskrbljeno za sleherno podrobnost.

Tista sezona: Francozovo leto

Ko je pred sedmimi leti še v času popolne prevlade Marcela Hirscherja tedaj 23-letni Pinturault prvič v karieri sezono končal med najboljšo trojico v skupnem seštevku svetovnega pokala, je verjel, da bo nekega dne pristal na vrhu. A ta dan se je nevarno odmikal. Avstrijčevi dominanci ni bilo videti konca. Vmes se je pojavil še neustrašni norveški napadalec Henrik Kristoffersen. In ko se je Hirscher vendarle umaknil, je z blago pomočjo predčasnega konca sezone lani oba presenetil Aleksander Aamodt Kilde.

Foto: AP / Guliverimage

Letos Pinturault ni želel prav ničesar prepustiti naključju. Bolj tesno kot kadarkoli v preteklosti se je oklenil svoje dolgoletne paradne discipline – veleslaloma. V preteklosti dragocene kombinacijske točke je iskal drugje. Ohranil je tudi visoko raven slaloma. Točkovno nekoliko manj učinkovit je bil letos v superveleslalomu, dobil pa je edino paralelno tekmo v sezoni.

Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko Skozi večji del sezone ga je odlikovala velika stabilnost, delo pa so z odliko opravili tudi pri njegovem proizvajalcu Headu. In čeprav je bil osredotočen na skupni seštevek svetovnega pokala, je tudi v Cortini d'Ampezzo osvojil srebro in bron, komplet kolajn pa je po vodstvu po prvi vožnji zapravil z veleslalomskim odstopom.

"To ni cilj ene sezone, temveč karierni cilj. Vsaka sezona prinaša nove izzive in manjše cilje. Zmage, stopničke, velika tekmovanja, mali globusi … Vse to me zanima. Veliki globus? Konkurenca je izjemna. To so sanje vsakega smučarja. Zato velikega globusa ne obljubi nihče," nam je na vprašanje o skupni zmagi odgovoril pred šestimi leti.

Letos je dokončno dozorel. S 30 leti. Za nameček v sezoni, v kateri je moral biti ob smučarskih vprašanjih in opremi pozoren še na koronske ukrepe. In tekmece. Pri tem je zanimivo, da je iz boja hitro izpadel tisti, ki smo ga tam pričakovali – Kristoffersen. Zato pa se je pojavil nov obraz, čeprav skrit za zaščitno masko. To je Marco Odermatt, ki bo zanesljivo še iskal svojo priložnost.

Foto: AP / Guliverimage

Zmagovalci skupnega seštevka svetovnega pokala

Sportal Avstrijec slavil na zadnji tekmi sezone, Hadalin ujel točke

Sportal Francoski slavljenec do zmage in dveh kristalnih globusov

Sportal Slokarjeva izjemna v finalu, Avstrijki zmaga in globus

Sportal Pod masko se skriva obraz, ki si ga bomo zapomnili

Sportal Smučarski posebnež, ki se rad vrača v Slovenijo