Žan Kranjec
Ilka Štuhec
Ponedeljek, 22. 3. 2021, 13.22
3 leta, 8 mesecev
OB KONCU SEZONE SVETOVNEGA POKALA
Kaj se skriva za (ne)uspehi slovenskega smučanja?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,95
1
Andreja Slokar je najbolj pozitivno slovensko presenečenje sezone.
Slovenski alpski smučarji so v veliki večini zaostali za uradnimi rezultatskimi cilji. Z nekaj vrhunskimi dosežki in napredkom posameznikov so sicer vseeno opozorili nase. Ob ozki bazi in zelo šibkem zaledju pa je do izraza prišlo dejstvo o skromni rezultatski beri v trenutkih, ko se najbolj udarni aduti znajdejo v težavah.
Meta Hrovat je na zadnji tekmovalni dan sezone svetovnega pokala s tretjim mestom nedvomno poskrbela za vrhunski zaključek sezone. Skupno so sicer slovenski smučarji vknjižili zmago, eno drugo in dve tretji mesti. Pregled načrtov, pod katere so se lani spomladi podpisali glavni trenerji, ob tem razkriva, da je velika večina tekmovalcev zaostala za uradnimi cilji. Za boljši uvid celotne slike pa vsekakor velja namesto pavšalne ocene osvetliti posamezne odseke.
Da so mnoge slovenske smučarske težave pometene pod preprogo ali pa vsaj skrite širši javnosti, smo opozarjali že ob velikih uspehih Tine Maze. Po njenem slovesu je za vrhunskost in posledično preusmerjanje pozornosti skrbela Ilka Štuhec. Vzporedno se je med veleslalomsko elito prebil Žan Kranjec. V delu nedavno končane sezone pa smo videli, kakšna je slovenska slika, ko se ozka skupina osrednjih adutov znajde v težavah.
Ilka Štuhec z mislimi že v novi sezoni.
Ko se je Kranjec po družinski tragediji znašel v povsem novih okoliščinah, ko je tekmovalna krivulja Ilke Štuhec strmo padla in ko je Meta Hrovat v sebi iskala tekmovalno iskro, namreč slovenska reprezentanca na nizu tekem ni imela realnega aduta za vrhunski dosežek. A tako kot so se v časih osvajanja kolajn Mazejeve skrivali mnogi prezrti neuspehi, je tudi v letošnji zimi ob robu slabših dosežkov Štuhčeve mogoče najti svetle zgodbe.
V ženski konkurenci velja izpostaviti pozitiven primorski veter. Poleg Ane Bucik, za katero je z vrnitvijo v prvo jakostno slalomsko skupino in dodatnim veleslalomskim napredkom najboljša sezona, je zanj poskrbela še Andreja Slokar. Ajdovka je namreč sezono končala med slalomsko petnajsterico na lestvici WCSL, ki upošteva tudi odlično peto mesto na svetovnem prvenstvu. Ob tem je prišla še do prvih veleslalomskih točk in zmage v slalomskem seštevku evropskega pokala. Vodilni možje reprezentance, ki ji bodo sedaj na široko odprli vrata ekipe svetovnega pokala, pa so ob tem lahko le veseli, da je imela Primorka dovolj volje in predvsem finančnih sredstev za prebijanje zunaj reprezentančnega ustroja.
Drugačna je zgodba Hrovatove, ki je sama zaprosila za delo v samostojni ekipi. Ta ji je sicer prinesla potrditev veleslalomskega statusa in dve uvrstitvi na stopničke, a tudi niz odprtih vprašanj. Ob umiku je imela v mislih prav gotovo veliko bolj rezultatsko stabilno sezono. Kar nekaj dela jo z njenim štabom čaka pri iskanju odgovorov na slalomska vprašanja, nesporno dejstvo pa je, da tudi njen veleslalom ponuja še kar nekaj možnosti za tehnične izboljšave, na kar nakazuje razkorak med učinkovitostjo v različnih pogojih.
Meta Hrovat
A če je Meta za pomladno popotnico dobila želeno potrditev, se je brez nje v pripravljalno obdobje podala Štuhčeva. Štajerki se je namreč po spodbudnem začetku sezona povsem podrla. Del odgovornosti je dvakratna svetovna prvakinja že prevzela, svoj del bo morala tudi ekipa, javna skrivnost pa je, da tudi zaupanje v opremo še zdaleč ni več neomajno. Že po svetovnem prvenstvu smo sicer zapisali, da predhodnih dosežkov Štuhčevi ne bo mogel nikoli nihče izbrisati, ključno vprašanje pa je, ali bo zdaj v sebi in okolici našla dovolj motivacije in notranje moči za še odločnejše nadaljevanje in poskus preseganja same sebe v olimpijski sezoni.
Samega sebe pa je v zadnjem obdobju skušal preseči tudi Žan Kranjec, ki je glede na vse, kar se mu je dogajalo, lahko ponosen na prikazano tekmovalnost, športno moralo in v končni fazi sedmo mesto v veleslalomskem seštevku svetovnega pokala, kar je najboljši slovenski dosežek zime. Zanj je zaključek sezone prišel kot naročen, da lahko končno umiri svoje misli ter se povsem sistematično loti priprav na novo sezono, pri čemer pa bo na posebni preizkušnji tudi ekipa, ki ga obdaja. Od šefa Klemna Berganta preko kondicijskega trenerja Mitje Bračiča do povezav z Rossignolom.
Za Žanom Kranjcem je najtežja sezona.
Na odgovore o opremi bo sicer po vsej verjetnosti nestrpno čakal tudi Kranjčev reprezentančni sotekmovalec Štefan Hadalin, za katerim je točkovno najbolj plodna sezona. V njej je prav na vseh slalomih prišel do točk in poskrbel za veleslalomskih preboj. Kljub vsemu pa 25-letni Vrhničan, katerega končna slalomska uvrstitev se že tri sezone vrti okrog 20. mesta, s svojim smučanjem vendarle stalno vliva upanje, da je sposoben posegati še po vidnejših rezultatih.
Z naskokom največ odprtih vprašanj pa je trenerskemu vodstvu pustila moška ekipa za hitri disciplini. Če je še decembra po senzacionalni zmagi Martina Čatra ter solidnih nastavkih Boštjana Klineta in Mihe Hrobata dišalo po sezoni popolnega zasuka, pa so nadaljnji meseci znova izluščili vprašanje slovenskega smukaškega tekmovalnega pristopa. Ta na glavnini tekem vsekakor ni bil pravšnji za vsaj sprejemljive rezultate v vse bolj zaostreni konkurenci. Da pa bi lažje razumeli, kaj se skriva za neuspehi, se bodo morali hitrostno usmerjeni smučarji vprašati tudi to, kaj se je skrivalo za njihovimi uspehi.
1