Kdor zna, zna: samouk, ki je v dveh dneh kar dvakrat osvojil naslov svetovnega prvaka

Jure Aleš izhaja iz družine, kjer je vse podrejeno telemark smučanju. Njegov oče je demonstrator v telemark vrsti, brat Sašo pa prav tako reprezentant v slovenski telemark reprezentanci, ki šteje zgolj štiri člane. Poleg bratov Aleš sta v reprezentanci še Špela Mičunovič in Rok Šmejic, telemark smučar iz Tržiča, ki je na lanskem svetovnem prvenstvu v ZDA postal svetovni podprvak in smo ga že predstavili v rubriki Junaki za jutri.

Od alpskega smučanja prek nogometa v telemark

20-letni Jure se je v športu znašel že pri najrosnejših letih in se tam tudi našel. Kot pravi, ga je osnov smučanja naučila mama, danes glavna navijačica slovenske reprezentance v telemark smučanju, oče pa je prevzel nadaljevalni tečaj.

Najprej je treniral alpsko smučanje in se na državni ravni v veleslalomu uvrščal med prvo deseterico, potem pa pri 15 letih nerodno padel, si zlomil obe nogi in bil prisiljen smuči začasno postaviti v kot. Takrat je odkril nogomet, a se je hitro vrnil k smučanju.

Ker je po treningih na Krvavcu čakal očeta, si je večkrat pripel telemark smuči, za katere je značilno to, da je peta prosta in ni vpeta v vezi, in ugotovil, da v tem neznansko uživa. Zanimivo je, da ga tehnike telemark smučanja nikoli ni nihče učil in da je potemtakem samouk.

Prisluhnil je svojemu telesu

Zanimivo je, da letos ni uvedel večjih sprememb, ni treniral bolj pogosto, bolj sistematično ali pod ostrejšim nadzorom, ravno obratno, zgolj prisluhnil je svojemu telesu.

Slovenski reprezentanti namreč letos trenirajo brez trenerja (prej so delali z Urbanom Simčičem, ki jim je še vedno na voljo za nasvete in pomoč pri videoanalizi njihovih voženj), ker si ga preprosto ne morejo privoščiti.

"Seveda je dobro, če imaš trenerja, ni pa to nujno. In kot kaže, nam gre dobro tudi brez trenerja, saj smo že dovolj stari in imamo stvari pri sebi razčiščene, da sami vemo, kaj je dobro za nas. Če si tako dolgo v športu, kot smo mi, to že moraš vedeti. Seveda pa bi bil trener dobrodošla pomoč pri logistiki," namigne mladi telemarker, ki je letos več pozornosti namenil prostemu smučanju in iskanju pravih občutkov, ki jih je, kot kaže, našel, pa tudi zdravje mu je v nasprotju s prejšnjimi leti zelo dobro služilo.

Pogled usmerjen v Golte in iskanje sponzorja

Svetovno mladinsko prvenstvo je zdaj že pozabljena epizoda letošnje sezone, saj pogled že usmerja v domačo tekmo – Golte bodo tekmo za svetovni pokal v telemark smučanju gostile 2. in 3. marca 2016 –, čim prej pa si bo skušal poiskati tudi sponzorja, ki bi mu pomagal kriti stroške sezone. "Zdaj nekako shajamo, saj v nasprotju z alpskimi smučarji ne porabimo veliko," pravi.

"Poleti ne hodimo na priprave na južno poloblo, ampak se pripravljamo v Sloveniji. Naša baza je na Pokljuki, kjer treniramo na rolkah in v fitnesu, pa tudi sicer je tam za vse odlično poskrbljeno. Ko se bliža zima, treniramo na avstrijskih ledenikih, ko zasnežijo Krvavec, pa večino časa preživimo tam. Kljub temu bi vseeno rad čim prej našel sponzorja - veliko nam pomaga kranjsko društvo Telemark, za smuči pa poskrbi kranjsko podjetje Dedra - in tako vsaj delno razbremenil starše, ki me vsa leta finančno podpirata," dodaja študent fakultete za organizacijske vede v Kranju, ki si prihodnosti brez športa ne more, niti ne želi predstavljati.

Otroci, šport, kaj pa olimpijske igre?

"Obiskoval sem srednjo vzgojiteljsko šolo na Jesenicah, kar pomeni, da se dela z otroki ne bi branil, če bi ga lahko združil s športom, pa še toliko bolje."

Tako kot se ne bi branil nastopa na olimpijskih igrah. Telemark smučanje sicer za zdaj še ni del družine olimpijskih športov, a je Aleš prepričan, da je to upanje, ki ga še ni treba pokopati. "Dogovori so in upamo, da bomo čez osem let tudi mi dobili priložnost na olimpijskih igrah. Takrat bom v najlepših letih, pa tudi izkušenj, ki so pri telemarku ključne, si bom nabral dovolj," se nasmehne.