Torek, 3. 1. 2017, 4.00
5 let, 11 mesecev
60 let Bojana Križaja
Mož, ki je sprožil plaz smučarske evforije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,88
Na današnji dan pred natančno 60 leti se je rodil Bojan Križaj, formalno "le" nekdanji alpski smučar, a za slovensko športno zgodovino svojevrstni avantgardist in pred desetletji nesporni nacionalni junak, zaradi katerega so se prekinjale šolske in delovne ure, ker je pač prav takrat smučal – "naš Bojan".
Bojan Križaj, član Hrama slovenskih športnih junakov, danes slavi 60 let.
Vsega dva dneva pred 50. obletnico začetka svetovnega pokala, ki ga bo Mednarodna smučarska zveza obeležila v Zagrebu, in pet dni pred 53. Zlato lisico, na kateri bo kariero končala najuspešnejša slovenska alpska smučarka vseh časov Tina Maze ter na simboličen način status prvega smučarja v državi predala Ilki Štuhec, je 60 let dopolnil Bojan Križaj.
Omemba njegovega ime pri več – resda vse bolj zrelih – generacijah še vedno sproža prav posebna športna čustva. Bil je namreč prvi pravi slovenski smučarski zvezdnik, idol mladih, junak rodu v času največje slovenske smučarske evforije in prvi šampionski "produkt" sistema očeta sodobnega slovenskega smučanja Toneta Vogrinca. Kot takšen je tudi sprožil plaz slovenskih smučarskih uspehov, ki ni usahnil vse do danes.
Bojan Križaj (četrti v zgornji vrsti) je bil znanilec slovenske smučarske evforije.
Smola, pritisk in Stenmark
Nabor uspehov bi bil po vsej verjetnosti še obsežnejši, če mu na velikih tekmovanjih sreča ne bi tolikokrat obrnila hrbta ali pa bi znal še bolj vehementno opraviti s pritiskom. Med "krivce" za kakšno zmago manj lahko štejemo tudi legendarnega Šveda Ingemarja Stenmarka, kralja zmag v svetovnem pokalu (86), ki je gospodaril prav v Križajevih letih in tekmecem večkrat puščal le drobtinice.
Najboljši slovenski moški smučar je ob osmih zmagah kar dvanajst tekem svetovnega pokala in eno na svetovnem prvenstvu končal na drugem mestu. V kar sedmih primerih ga je ugnal prav hladnokrvni Šved (vedno v obdobju 1979–1983), za nameček pa ga je večkrat prisilil tudi v večje tveganje in odstop.
"Tekmovati s Stenmarkom je bila nočna mora. Ne le zame, temveč za celoten rod. Ne govorim o tem, da bi bil nečloveški, da ga ne bi imeli radi. Govorim o njegovih sposobnostih. Ko je želel zmagati, je pač zmagal. Pritisnil je na stopalko za plin in nas deklasiral," pravi Križaj in kot slikovit primer navaja veleslalom v Jasni leta 1979. Tedaj je Šved slavil eno od svojih številnih zmag, Križaj pa je za njim na drugem mestu zaostal za kar štiri sekunde in šest stotink, kar je še danes najvišja razlika med prvo- in drugouvrščenim.
Junaki slalomskih "sulic": Rok Petrovič, Klemen Bergant in Bojan Križaj.
"Naš Bojan!"
A globljo zgodbo kot gola statistika, ki Križaja po številu zmag uvršča na drugo mesto večne slovenske lestvice, o njegovem pečatu govori dojemanje okolice. Prav z njegovimi prvimi večjimi uspehi se je v 80. letih preteklega stoletja v tedaj najbolj razviti republiki Jugoslavije, katere šivi so že vidno popuščali, ukoreninila športna kultura spremljanja smučarskih tekem. Ob odsotnosti večjega števila svojih predstavnikov v jugoslovanskih reprezentancah v kolektivnih športih, so Slovenci svojo priložnost za poistovetenje s športnimi junaki našli v smučarjih, predvsem v Križaju.
Zgodbe o tem, da so med smučarskimi tekmami sredi tedna ustavljali delovne stroje, učiteljice pa so prekinjale pouk, so že skorajda ponarodele. Križaj, za mnoge tedaj kar "naš Bojan", je bil tedanji prototip športnega zvezdnika. Mož z naslovnic in celo navdih za glasbenike. Obenem pa je za seboj potegnil še celotno generacijo (Boris Strel, Jure Franko, Rok Petrovič …) in z že omenjenim Vogrincem poskrbel, da alpsko smučanje ni postalo slovenski šport zgolj enega junaka v enem obdobju.
- Eno leto po Bojanovem rojstvu je njegov oče Peter Križaj postal jugoslovanski prvak v slalomu. Tri leta pozneje je na prvem pokalu Vitranc v Kranjski Gori poskrbel za najboljšo slovensko uvrstitev v slalomu (8. mesto).
- Bojan Križaj je sodeloval pri kar treh slovenskih dvojnih zmagah v svetovnem pokalu, a le enkrat kot zmagovalec. 20. 12. 1986 je v Kranjski Gori prehitel Roka Petroviča. Eno leto prej ga je Petrovič ugnal v Sestrieru. 21. 3. 1987 pa je bil v Sarajevu prvi Grega Benedik, Križaj pa mesto za njim.
- Križaj je tudi edini Slovenec, ki je ob odprtju olimpijskih iger prisegel v imenu športnikov. Leta 1984 mu je ta čast pripadla v Sarajevu. Prisegel je v slovenskem jeziku, a se mu je pri tem zaradi velike treme nekoliko zataknilo.
Bojan Križaj in Tina Maze: največji in največja
Ni mu do nostalgije
Križaj, ki se je po koncu kariere preizkušal na več področjih, nazadnje v svetu zelene energije, dokaj nerad govori o svoji tekmovalni karieri. "Ni mi do nostalgije. Tudi potrebe po tem, da bi v medijih razglabljal o spominih, ne čutim. Ne, tega ne želim več. Ne skrivam pa, da imam na svoje smučarske čase lepe spomine. Z leti sem pozabil na manj lepe utrinke, na tiste slabe izkušnje, brez katerih me mine nobena kariera. Lepih dogodkov pa ne morem kar tako izbrisati iz spomina," je pred časom razglabljal Tržičan, ki tudi ob pripravi pričujočega zapisa ni bil pripravljen na daljši pogovor. Kot je dejal, je v zadnjem mesecu zavrnil več prošenj za komentar afere "Tina Maze – SZS", zato je tudi v tem primeru vztrajal pri molku.
