"Ne želim biti uboga povratnica po poškodbi"

Foto: STA ,

Ker bo izpustila uvodne štiri tehnične preizkušnje nove sezone, Ilko Štuhec prva prava tekma po vsej verjetno čaka šele čez slabih sedem mesecev. Vseeno pa ne more skrivati zadovoljstva, da že danes, resda že skoraj na pragu poletja, lahko govorimo – kot smučarka. Ne kot poškodovana športnica ali rekonvalescentka. Poškodovano koleno, zaradi katerega je bila prisiljena izpustiti celotno sezono 2017/18, je zaprto poglavje. Rezultatski cilji pa po drugi strani svojevrstna prepovedana tema. A tako je bilo pravzaprav tudi v zanjo zadnji in z naskokom najboljši sezoni, ki jo je tistega 17. 3. 2017 končala kot druga smučarka svetovnega pokala, svetovna prvakinja v smuku ter lastnica dveh malih globusov.    

Se strinjate, da maja še nikoli niste čutili takšne smučarske lakote kot prav letos?
Kljub ljubezni do smučanja se marca, aprila ali maja pogosto pojavijo prvi znaki zasičenosti. Ne gre le za smučanje, temveč za naveličanost nad stalnimi potovanji. Letos je res drugače. Tako dolgo že vrsto let nisem bila doma. Zdaj sem na točki, ko se lahko povsem normalno pripravljam na prihajajočo sezono.

Kaj vam je še dalo prosto leto?
Zadihala sem. Premlela sem tudi, zakaj je bilo tako, kot je pač bilo. To je bila dobra in boleča lekcija. Na začetku se mi je podrl svet. Potem pa se pač sprijazniš s situacijo. Bila sem doma in gledala tekme. Ko se zaveš, da ne moreš storiti nič, da bi bilo drugače, je vse skupaj lažje.

Ste spremljali olimpijske igre?
Da. Vstajala sem sredi noči. Včasih sem malce dremala. Večinoma sem gledala.

Ester Ledecka?
Legenda! Odlična zgodba.

Presenečenje?
Je odlična smučarka, a ji preprosto zmanjkuje časa za treninge. Zaradi tega tudi ni stalno na najvišji ravni. V Pjongčangu pa se je na štart tekme postavila brez kakšnih obremenitev, smučala je in – zmagala.

Mar ni to tudi klofuta za alpsko smučanje?
Malce že. Vseeno pa se je treba zavedati, da smuča že od mladih nog. To ni neka češka deskarka, ki bi se lani odločila, da bo zmagala tudi na smučarski tekmi. Je vrhunska in vsestranska športnica. Športni čudež.

Foto: STA ,

Vas morda mika deskanje na snegu?
Znam deskati. A v takšno igro se ne bom spustila.

Kakšna pa je vaša naslednica v vlogi smukaške kraljice svetovnega pokala? Je Sofia Gogia dostojna naslednica?
Vsekakor. Že leto pred tem je bila moja najostrejša tekmica. Njen tokratni boj z Lindsey Vonn je bil napet vse do konca, zato bi težko dejali, da je bil razplet pričakovan. Vsekakor pa je njena zmaga zaslužena.

Ji že napovedujete spopad v sezoni 2018/19?
Poskušala bom smučati hitro. To je vse.

Že na nedavni novinarski konferenci ste dejali, da pred sezono ne gojite rezultatskih pričakovanj. A če ste se poslovili kot smukaška številka ena, potem …
Rada bi zmagala na vseh tekmah. Od slaloma do smuka. Pa še na ekipni tekmi. A to so želje, smučanje pa je šport v naravi. Veste, koliko ljudi dela za preostale smučarje, da bi bili prvi? Zaradi tega ne moreš zmagati na vseh tekmah. Kaj želim? Želim stati na štartu z zavedanjem, da tekmujem, ne pa da sem uboga povratnica po poškodbi. Tudi v rezultatih rekonvalescentu nihče ne odbija sekund. Ponavljam, želim tekmovati. Rada bi raztrgala vse. No, le križne vezi ne.

Za vami je sicer že 50 dni na snegu, a prave priprave na novo sezono se šele začenjajo. Boste lahko odslej delali na vso moč, torej brez ročne zavore in 96 odstotkov odstotkov na določenih delih?
Na polno. Zakaj ne bi?

Zakaj? Ker ste imeli poškodovano koleno.
Res je. A pred tem sem premagala že hujšo poškodbo. Naj odgovorim na vaše vprašanje: ne, delala bom brez omejitev. Sicer pa nisem prva, ki se je poškodovala. Tudi zadnja, žal, ne. Predvsem pa to ni bila moja prva poškodba.

Kar štirje Slovenci so letos sneli Stöcklijeve smuči. Vi brez pomislekov ostajate pod njihovim okriljem?
Vsekakor. Smučem popolnoma zaupam. Če se nekdo ne počuti zanesljivega, mora poiskati razloge. A po mojem mnenju bi morali najprej začeti pri sebi.

Foto: Matjaž Vertuš

Malce kritična izjava.
Morda sem bila malce groba. Toda med sezono smo res pogosto lahko poslušali izjave o opremi. Vsak smučar deluje na svoj način. Morda je nekomu zaradi tega lažje, saj težavo prenese drugam. A ne smemo pozabiti, da je bil velik del odličnih slovenskih smučarskih rezultatov dosežen na Stöcklijevih smučeh. Zato bi težko dejali, da so Stöcklijeve smuči slabe. Pri Stöckliju delajo dobro. Predvsem pa so odzivni, znajo se poglobiti in pogovoriti. Pripravljeni so sodelovati. No, če pa nekomu to ne odgovarja in želi spremembe, je to povsem normalno. Nikomur ne gre nič očitati.

Serviser Aleš Sopotnik je nov obraz v vaši ekipi. Prava zakladnica znanja in izkušenj.
Nedvomno. Velika dodana vrednost za našo ekipo. Poleg tega pa veliko olajšanje za mamo. Zdaj bo velik delež svojega dela lahko prepustila nekomu, ki je nedvomno vreden vsega zaupanja.

Ste kot hčerka s težkim srcem gledali utrujeno mamo?
Včasih sem si dejala, da pač vsaka dela svoje delo. Jaz svoje, ona svoje. A na koncu je pač to vendarle moja mama. Res je, sama se je odločila za ta poklic. Toda vloga serviserja je res zelo zahtevna in naporna. Še posebej za žensko.

Ko se je Lindsey Vonn leta 2013 huje poškodovala, je dejala, da bo zaradi poškodbe podaljšala kariero vsaj še za eno olimpijsko obdobje. Je tudi vas poškodba pred olimpijsko zimo privedla do kakšnih podobnih misli?
Pri meni ni časovnic. Smučala bom, dokler mi bo to dovoljevalo zdravje. Predvsem pa je pomembno, da mi smučanje ostaja v tako veliko veselje. Kdaj bo te zgodbe konec, je veliko vprašanje. Zato je povsem nesmiselno, da zdaj govoriva o letih.

A vseeno … Olimpijske sanje so še žive?
Morda bom smučala še deset let. Morda me bo nekaj pičilo že prihodnje leto, pa se bom poslovila.

Foto: STA ,

Vam je smučanje kljub vsem poškodbam dalo prepotrebno zadoščenje?
Vsekakor. V smučanju sem od mladih nog. To je moje življenje. Verjamem, da je zelo malo ljudi, ki lahko rečejo, da delajo tisto, kar jim je v življenju najlepše. Jaz sem ena od teh oseb. Res je, v moji karieri ni bilo vse lepo. Imela sem kar nekaj strmih padcev. A znala sem se pobrati. Ob tem pa bi dodala, da na smučanje ne gledam zgolj skozi rezultatsko prizmo. Ta šport mi je dal ogromno. Spoznala sem veliko izjemnih ljudi. Veliko sem potovala, videla številne različne pokrajine. S smučanjem sem dobila širino.

Športniki po poškodbah radi povedo, da se šele takrat vidi, kdo so iskreni prijatelji ter zares zvesti podporniki. Kakšno je bilo vaše sito?
Oh, da. Čez to sito sem ljudi "spuščala" že večkrat. Tokrat pa sem bila še posebej vesela podpore. Ko grem v Mariboru na kavo, mi je všeč, da mi ljudje želijo dobro. Pravijo, da se že veselijo tekem, na katerih bodo lahko stiskali pesti. Veste, kaj? Tudi jaz se že zelo veselim tistih trenutkov.