Peking 2022
Četrtek, 17. 3. 2022, 19.28
2 leti, 8 mesecev
Pogovor z deskarko Glorio Kotnik
"Nekaj najlepšega je, ko vidiš, da ti ljudje uspeh iskreno privoščijo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,82
2
Deskarka Gloria Kotnik je z nastopom na sredini tekmi v paralelnem veleslalomu na domači Rogli zaključila sezono 2022, a le v tekmovalnem smislu. Delo namreč še ni končano.
Za deskarko Glorio Kotnik je nepozabna sezona. Ne samo, da se je vpisala na izjemno čislan seznam dobitnikov olimpijskih medalj, s svojo zgodbo je navdušila številne ženske, ki se ji še danes oglašajo na njen naslov. "To niso običajne čestitke z besedilom 'čestitam za medaljo' in podobno, ampak gre za res globoke izpovedi. Čutim, da so ljudje, ki so mi pisali, v čestitko res zlili svoja čustva, si vzeli čas, marsikdo mi je napisal, da sem mu velik navdih," pravi Kotnikova, ki meni, da samo "hvala" vsem, ki so se ji oglasili, enostavno ni dovolj.
Reakcija po tretjem mestu na olimpijskih igrah v Pekingu je odziv na prehojeno pot, ki je bila vse prej kot samo rožnata.
Zgodba velenjske deskarke Glorie Kotnik, ki je pred olimpijskimi igrami v Pekingu marsikdo v Sloveniji ni poznal, je zdaj že dodobra znana. Po poškodbah, dveh epizodah izgorelosti, dolgi karieri brez pike na i v obliki zmagovalnih stopničk, nosečnosti in materinstvu je le dobro leto dni po rojstvu sina Maja osvojila bronasto olimpijsko medaljo. Na olimpijskih igrah, na katerih nanjo nihče ni resno računal, čeprav danes veliko ljudi trdi drugače.
Po sredini tekmi na Rogli, kjer se je še dolgo po koncu zadržala v pogovorih v ciljni ravnini, smo se z 32-letno Velenjčanko pogovarjali o neverjetnem odzivu Slovencev, predvsem pa Slovenk na njeno zgodbo, obremenjenem kolenu in načrtih za prihodnost.
Če zadnje tekme v paralelnem veleslalomu te sezone ne bi gostila Rogla, kjer ste domači že od otroških let, bi sploh nastopili? Glede na obremenjenost po olimpijskih igrah in težav s kolenom?
Definitivno bi nastopila. Kljub temu. Letos sem se pripravljala samo za paralelni veleslalom, saj je bila to tudi edina deskarska olimpijska disciplina, zato tekme ne bi želela izpustiti. Je pa res, da me je po olimpijskih igrah čakalo ogromno obveznosti in je bilo težko zraven usklajevati še vse treninge, tako da priznam, da sem že kar precej izmučena.
Ste sploh imeli kak prost dan, razen ko sta se s sinom odpravila v Lipico?
Razen tistega mini oddiha, ko sem si želela edino tega, da 24 ur preživim s svojim sinom in poskušava vsaj malo nadoknaditi tisto, kar sva zamudila v času moje odsotnosti, res ne.
Mislite, da se bo sin spomnil dni po olimpijskih igrah, številnih obiskov, snemanj, fotografiranj, v katerih je vidno užival?
Ne verjamem, je pa res, da ko ga danes vprašam, kako je navijal za mamico, takoj začne ploskati, tako da si je očitno nekaj vendarle zapomnil iz tega obdobja, kljub temu, da je še zelo mlad.
Vam je olimpijska medalja poleg denarne nagrade in prepoznavnosti prinesla tudi večje zanimanje sponzorjev?
Res je, sponzorji so se zelo hitro našli, kar me zelo veseli. Za mesto na čeladi sta se javila celo dva. Tega premika pri zanimanju sponzorjev sem zelo vesela, saj to pomeni, da mi bo lažje tudi v nadaljevanju kariere. Vesela pa sem tudi, da so se odzvali tudi tisti sponzorji, ki so me podpirali že prej, ko sem šele gradila svojo kariero, in so mi stali ob strani tudi takrat, ko mi je bilo najtežje.
Kako potekajo dogovori s Smučarsko zvezo?
Bomo videli. Upam predvsem, da bodo imeli posluh in da bodo znali ceniti naše rezultate ter da bodo videli, da smo do njih prišli predvsem z lastnim trudom in svojimi ekipami, in da bodo to spoštovali ter nam v okviru tega zagotovili čim boljše pogoje za delo.
Želim pa si tudi, da bi se končno enkrat začelo delati tudi z mladimi, saj je glede tega v Sloveniji situacija precej slaba. Še tisti, ki so vztrajali, so izgubili voljo, kar pa za naš šport ne pomeni nič dobrega. Še posebej zato, ker dosegamo res dobre rezultate in imamo veliko medalj z največjih tekmovanj. Zdi se mi res žalostno, da nimamo mladih deskarjev, pa verjamem, da bi jih lahko imeli.
Zadnjo paralelno veleslalomsko tekmo v tej sezoni je končala na 17. mestu. Do preboja v izločilne boje najboljših 16 jo je ločilo zgolj šest stotink sekunde.
Zelo žalostno, tragično je v teh časih tudi v Ukrajini. Ena do ukrajinskih deskark Anamari Danča je tudi del deskarske karavane, zaradi razmer v domovini se je odločila, da tekmo na Rogli izpusti. Menda sta v stiku. Kaj pravi?
Da, sva v stiku. Trenutno je njena prioriteta pomoč ljudem v Ukrajini. V tej situaciji želi predvsem pomagati svoji državi kot prostovoljka, zato se je odločila, da tekmo izpusti, kar seveda razumem. Trenutno je v še varnem delu Ukrajine, a razmere se lahko vsak hip spremenijo.
Sami razmišljate o tem, o možnosti, da bi se vojna preselila k nam?
Seveda razmišljam o tem, situacija je res neugodna in ne vemo, v kakšen dan se bomo zbudili jutri. Ob tem naši vsakdanji problemi postanejo nepomembni. Na to sem pomislila že zdaj, ko sem po olimpijskih igrah obiskovala različne šole in se srečevala z različnimi ljudmi in njihovimi zgodbami, ki znajo biti res zelo težke. Ob tem se res globoko zamisliš. Predvsem ob zgodbah o bolnih otrocih … Res žalostno. Takrat se res vprašam, zakaj se obremenjujem zaradi malenkosti, ko pa v resnici imam vse.
V teh dneh ste bili deležni neskončno čestitk, ogromno ljudi se je spomnilo na vas. Se vas je kakšna še posebej dotaknila?
Joj, večina. To niso bile običajne čestitke z besedilom "čestitam za medaljo" in podobno, ampak so bile to res globoke izpovedi. Čutim, da so ljudje, ki so mi pisali, v čestitko res zlili svoja čustva, si vzeli čas, marsikdo mi je napisal, da sem mu velik navdih in podobno. Ena mamica mi je celo napisala, da se njej še las ne ljubi oprati, jaz pa kar grem na olimpijske igre in dobim medaljo.
Če sem povsem iskrena, vsem sploh še nisem uspela odpisati, to pa zato, ker so bile te čestitke tako personalizirane, da se mi zdi premalo, da bi nanje odgovorila zgolj z besedo "hvala". Karkoli sama odpišem, se mi ne zdi dovolj dobro, da bi s tem izkazala svojo hvaležnost, ki je res neizmerna.
Nekaj najlepšega je, ko vidiš, da ti ljudje uspeh iskreno privoščijo. Že v osnovi sem zelo čustven človek in se me stvari dotaknejo, zdaj ob vsem tem pa še toliko bolj.
So ljudje poznali vaš domač naslov ali so napisali kar Gloria Kotnik, Velenje, morda Celje, kjer živite zdaj?
To je res zanimivo, vsak se je znašel po svoje. Nekateri so mi pisali na Smučarsko zvezo Slovenije, spet drugi so se pozanimali, za kateri klub tekmujem in svojo pošto naslovili tja, nekateri so mi pisali tudi v Velenje. Nekateri so bili res zelo iznajdljivi.
Je obdobje po olimpijskih igrah, če odštejemo obdobje porodniškega dopusta, za vas najlepše?
Ja, res je, še posebej zato, ker sem ga vzela res zelo sproščeno in z ogromno pozitivne energije, kar se je potem lepo odražalo tudi na vseh ostalih področjih.
Tekma na Rogli je za vas zaključek letošnje sezone, slalom prihodnji konec tedna v Berchtesgadnu boste izpustili. Ste že razmišljali o naslednjih korakih?
Da, tekma na Rogli je zaključek sezone, ampak samo v tekmovalnem smislu, zdaj me čaka še kar nekaj dela. Na vrsti so treningi in testiranje opreme.
Ali boste decembra 2023 spet stali na štartni črti?
Zagotovo. Sem zelo motivirana in imam na čem graditi. Veseli me tudi, da se bodo nekoliko izboljšale razmere za delo, vsaj tako si želim. Za zdaj kaže, da gredo stvari v dobro smer in upam, da se bo tako tudi nadaljevalo. Želim se dobro pripraviti za drugo sezono, predvsem fizično, v tem segmentu mi je letos proti koncu sezone nekoliko zmanjkalo. Posledično sem imela tudi težave s kolenom, kar bi rada odpravila, preden skočim v novo sezono.
Zaradi poškodbe kolena je leta 2015 morala izpustiti sezono.
Za kakšno težavo gre?
Nič takega, da bi bilo skrb zbujajoče. Gre za to, da sem najprej pridobila mišično maso, nato pa jo na hitro izgubila, kar je nekoliko preobremenilo levo koleno, ki so mi ga pred leti operirali. Zato sem še toliko bolj pazljiva. Me pa to ne skrbi, imela bom še dovolj časa, da se dobro pripravim.
Se ob koncu sezone odpravljate na počitnice? Tim Mastnak odhaja v Brazilijo, Žan Košir se odpravlja na Mauritius.
Običajno po sezoni zelo razmišljam in načrtujem počitnice, letos pa sploh ne. Predvsem si želim biti vsaj teden dni doma, se umiriti … Morda bomo zdaj z družino skočili na dopust v bližino, torej nekam v Sloveniji, pozneje pa bom tudi sama razmišljala o daljšem dopustu.
2