Peter Prevc
Anže Lanišek
Ema Klinec
Nika Križnar
Planica
Ponedeljek, 29. 3. 2021, 16.55
3 leta, 8 mesecev
Komentar po skakalni sezoni
Pogled v pravo smer in proti rezervam
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,93
5
V slovenski skakalni družini imajo po koncu zime razlog za zadovoljstvo. V polni meri v ženski izbrani vrsti, v kateri slavijo kraljici Niko Križnar in Emo Klinec. Medtem je v moški še veliko manevrskega prostora za vidnejše domete. Dolžnikov je namreč kar nekaj. Glavni trener Robert Hrgota je tako kot pred desetletjem Goran Janus ob ustoličenju vnesel sproščenost v ekipo. Morda pa je delček balkanskega pridiha, ki ga nosita oba strokovnjaka v sebi, tisto, kar potrebujejo slovenski skakalci za višje dosege. In visoko bodo v obeh taborih ciljali v prihajajoči olimpijski sezoni.
Veliki kristalni globus v režiji Nike Križnar, ki se je neustrašno lotila velikega izziva in po Primožu Peterki ter Petru Prevcu postala lastnica prestižnega pokala za najboljšo v svetovnem pokalu, zlata medalja Eme Klinec na manjši skakalnici na svetovnem prvenstvu v Oberstdordu, bronasta Križnarjeve na veliki napravi in ekipno srebro, so osrednji mejniki, ki so slovenske ženske skoke povzdignili v višave.
Eden od ciljev glavnega trenerja Zorana Zupančiča, ki je imel ogromno nevšečnosti z osrednjim svetovnim sovražnikom koronavirusom in moral nekatere uspehe spremljati s strani, se je v zaključku izmuznil iz vidnega polja. Avstrijke so namreč po zaslugi izvrstne Marite Kramer osvojile pokal narodov, Slovenija je zasedla drugo mesto. V olimpijski sezoni ob medalji oziroma več njih v Pekingu torej še en cilj, ki ga bo imel prvi mož stroke zagotovo zapisanega v svoji beležki.
Sprememba po domačem fiasku
Razburljiva je bila tudi sezona slovenskih smučarskih skakalcev. Turbulentna, bi lahko rekli. Na domačem vrhuncu na svetovnem prvenstvu v poletih v Planici je reprezentanca padla po celi črti kar dvakrat. O medalji, ki je bila cilj, ni bilo ne duha na sluha. Za drugo temno plat pa je poskrbela afera, ki jo je sprožil Timi Zajc z javnim nestrinjanjem z delom glavnega trenerja Gorazda Bertonclja in zahtevi po njegovem odstopu.
Prav od Timija smo pričakovali, da bo v pravkar končani zimi naredil preskok, kakor tudi od Petra Prevca, ki je v sezoni 2019/20 v Lillehammerju po daljšem času skočil do zmage in bil z osmim mestom naš najboljši v svetovnem pokalu. Nihče od njiju ni napredoval. Oba v sebi sicer nosita potencial za najvišje dosege, a je jasno, da bosta morala ubrati drugačno pot. In na tej poti bo morala biti v prvi vrsti mirna glava.
Lanišek in Pavlovčič razveseljevala
V nedavno končani sezoni sta bili tako dve svetli izjemi. Anže Lanišek je naredil nov korak proti najboljšim in se štirikrat zavihtel na zmagovalni oder. Spogledoval se je tudi s krstno zmago v svetovnem pokalu. Vrhunec sezone je bila bronasta medalja na manjši skakalnici v Oberstdorfu. Če mu ne bi ponagajal hrbet, bi lahko zdaj pisali o dvojnem uspehu v nemškem skakalnem središču. Zimo je končal kot deveti najboljši skakalec, v naslednji pa si zagotovo obeta preboj povsem med najboljše.
Anže Lanišek je imel za seboj uspešno sezono.
V tej sta bila le dva slovenska skakalca, ki sta stopila na zmagovalni oder na posamični tekmi. Drugi je Bor Pavlovčič, ki je presenetil dvakrat. Prvič, da je iz B ekipe po vseh težavah s hrbtom prišel na tekme svetovnega pokala, drugič po velikem osebnem razočaranju na prvenstvu v Planici. Takrat je bilo videti, da so ga slabši skoki na Letalnici bratov Gorišek povsem dotolkli in se bo težko pobral. A se je dvignil v višave in trikrat skočil na zmagovalni oder. Čeprav je bil v Klingenthalu drugi, se je najbolj razveselil tretjega mesta ob koncu marca na domačem pragu v Planici in poleta dolgega 249,5 metra, s katerim je le za pol metra zaostal za slovenskim rekordom, ki je v lasti Petra Prevca. Videti je bistveno bolj samozavesten. Ključno bo, da bo takšno držo zadržal tudi v časih, ko mu ne bo šlo. Le tako bo lahko naredil še preskok višje, saj je konstanta pri smučarskih skokih ključna.
V čakanju na prebujenje Domna Prevca
Manjkala je pika na i. Slovenski skakalci prvič po desetih letih niso skočili do posamične zmage. Tudi stopničk je bilo manj kot v pretekli sezoni, ko so štirje slovenski skakalci stali na zmagovalnem odru.
V čakanju na preskok Domna Prevca v glavi
Velika dolžnika sta Domen Prevc in Žiga Jelar. Pri najmlajšem od bratov Prevc je jasno, da bo moral narediti premik v glavi in se povsem posvetiti skokom. Ko bo to tudi dejansko udejanil, in ne le ubesedil, ga lahko pričakujemo višje. Ne le na letalnicah, ampak tudi na običajnih skakalnicah. Pri Jelarju je bilo pričakovati, da bo nadgradil izvrsten zaključek pretekle sezone, vendar se mu je zapletlo z opremo in se je posledično dolgo časa lovil.
Delček balkanskega pridiha slovenskim skakalcem očitno godi
Ne, nismo pozabili na glavnega trenerja Roberta Hrgoto, ki bo na čelu slovenske A reprezentance vsaj so domačega nordijskega svetovnega prvenstva v Planici 2023. Že na prvem velikem tekmovanju je kot glavni trener pomagal popeljati tekmovalca do bronastega odličja. Ključno je bilo, da je sprostil vzdušje v reprezentanci, kar se je poznalo tudi na skakalnici.
Robert Hrgota je v ekipo vnesel sproščenost.
In videti je, da slovenski skakalci potrebujejo prav sproščeno ozračje. Takšnega je vpeljal pred desetimi leti Goran Janus, ki je s slovenskimi skakalci spisal prav posebno pravljico. Očitno slovenskim orlom gode nekaj balkanskega pridiha, da bolje funkcionirajo. Janus ima po očetovi strani srbske, Hrgota pa po očetovi strani hrvaške korenine – natančneje iz Splita.
Pred njim je nova izkušnja v karieri. Prvič bo on tisti, ki bo v celoti začrtal skakalcem smernice za pripravljalno obdobje. Ključen bo pogovor, kar pri njemu kljub mladosti - šteje 32 let - ne bo težav, saj zna pristopiti do sogovornika. Povrhu se vseskozi strokovno izpopolnjuje in ga zanimajo novosti. In v pripravi na olimpijsko sezono bo skupek vsega zelo pomemben, saj bodo v Pekingu tako v moški kakor tudi ženski reprezentanci ciljali na medaljo oziroma več njih.
5