Skakalci in njihovo žrtvovanje pri prehranjevanju

Skakalci morajo paziti na kilograme, saj želijo biti v zraku čim lažji in s tem bolj plovni. Foto: Reuters Na sredini 90. let prejšnjega stoletja smo imeli kar nekaj primerov skakalcev, ki so preveč shujšali, da bi bili čim lažji. Nemec Sven Hannawald, ki je edini v zgodovini zmagal na vseh štirih tekmah novoletne turneje v eni sezoni, je na primer zbolel za anoreksijo.

Leta 2004 so nato uvedli indeks BMI (indeks telesne mase). Dobite ga, če lastno težo v kilogramih dvakrat delite s svojo višino v metrih. Mednarodna zdravstvena organizacija ima predpisano mejo, v kateri je človeško telo v normalnih okvirih, znaša pa od 18,5 do 24,99.

Skakalci morajo imeti indeks BMI vsaj 21, vendar je pri njih vključena še teža smučarske čelade, dresa in smučarskih čevljev, kar pomeni, da so na spodnji meji. Na podlagi tega imajo potem na svojo višino predpisano maksimalno dolge smuči.

Nove meritve, nižji in lažji skakalci

In zakaj so tisti, ki so v skakalnih krogih, zdaj povzdignili glas? Pred dvema letoma so spremenili način merjenja višine. Skakalcev ne merijo več z nogami skupaj, ampak so te zaradi novih dresov nekoliko narazen. Tako so skakalci približno 1,5 centimetra nižji, s tem pa so lahko tudi lažji.

"Večina je izgubila centimeter ali dva. Na kilogramih se to zelo malo pozna. Pri meni je to pomenilo, da sem lahko vzel daljše smuči," je dejal Jernej Damjan.

Kuttin: Kamil Stoch in Peter Prevc sta zelo lahka skakalca

Andreas Goldberger opozarja, da so skakalci zaradi novih meritev lahko lažji. Foto: Sportida Strokovni komentator na avstrijski televiziji ORF Andreas Goldberger, ki se pred vsako tekmo s kamero na glavi, in to pri 44 letih, spusti po skakalnici, je za Tiroler Tageszeitung izjavil: "Če sem manjši, imam lahko tudi manjšo težo." Dodal je, da skakalci ne potrebujejo več maksimalno dolgih smuči, saj lahko s krajšimi tehnično bolje izvedejo skok, te pa dopuščajo več napak.

Indeks BMI je po mnenju nekaterih zdaj v nevarnem območju, saj je velikost ključen dejavnik pri izračunu indeksa, vendar prvi mož skokov Walter Hofer ne vidi nevarnosti.

Trener avstrijske reprezentance Heinz Kuttin je dejal, da se nekatere skakalne nacije več ukvarjajo s tem, ter izpostavil Kamila Stocha in Petra Prevca kot zelo lahka skakalca. Naš šampion je na to odgovoril: "Ne vem. Ne mislim, da je tako, ker imam maksimalno dolžino smuči glede na svojo višino. Veliko skakalcev ima precej krajše smuči glede na svojo višino."

"Večerja? Če bi mi zadišala, a želodec je navajen na majhne količine in se hitro napolni."

"Na tekmi sem bolj na sladkorju, sicer pa nas sladkor in beljakovine držijo po koncu," pravi Peter Prevc. Foto: Sportida Prvi mož zadnje zime je poudaril, da morajo skakalci pri prehrani zelo paziti: "Če gledam zadnja tri leta, imam zdaj najmanj kilogramov. Prav zato te še bolj nervira, če ti ne gre. Fizično si pripravljen, glava pa začne narobe delati ... Čez dan malo jem, na koncu najbrž vse skupaj znese za en obrok. Na tekmi sem bolj na sladkorju, sicer pa nas sladkor in beljakovine držijo pokonci."

Si kdaj privošči večerjo? "Če bi mi zadišala, bi si jo, a je želodec navajen na majhne količine in se hitro napolni," je odgovoril Peter.

Miran in Jurij Tepeš s podobnimi težavami. Jurij se pozimi žrtvuje.

"Jem, kar mi ustreza, vendar manj. Zajtrk pojem, kosila zelo malo, če sploh, večerje pa ponavadi ne," o količini zaužite hrane med zimsko sezono pravi Tepeš. Foto: Sportida Teža je pri skokih zelo pomembna. Vsem je jasno, da so skakalci v zraku bolj plovni, če so lažji. Nima le trenutni rod težav s težo, saj so se s kilogrami ukvarjali tudi v preteklosti. "Tudi Miran Tepeš je imel težave. Ni bil predebel, imel pa je posebno proceduro, ker so se mu kilogrami hitro nabrali. Med tekmo ni jedel drugega kot jabolka in napolitanke. S tem je prebrodil težave. Med turnejo si je v desetih dneh privoščil eno kosilo. Za njega je bilo to veliko," se spominja Jelko Gros.

Njegov sin Jurij Tepeš ima nekaj njegovih genov, saj mora prav tako paziti, kaj je: "Čez zimo moram kar paziti. Prejšnja leta sem veliko tekel in hodil v savno. Morda sem preveč hujšal z vodo. Septembra lani sem se odločil, da moram kilograme spraviti na pravo mero. Jem, kar mi ustreza, vendar manj. Zajtrk pojem, kosila zelo malo, če sploh, večerje pa ponavadi ne. Zajtrk je večinoma glaven obrok, nato pojem še kakšno čokolado, ampak ne veliko."

"Damjan se prime za trebuh in ve, koliko je ura"

Jernej Damjan brez tehtnice ve, koliko kilogramov ima . Foto: Sportida In kako telo energetsko vzdržuje na pravi ravni? "Zajtrka je nekaj, potem pa še kakšna čokolada, ki poskrbi za nekaj neposredne energije. Spadam med skakalce, ki imajo veliko mišic, in moram gledati na težo. Čez zimo se moram žrtvovati," odgovarja Tepeš in dodaja, da mu včasih zadiši tudi pica: "Pico imam zelo rad, vendar jo skušam čez zimo omejiti. Poleti, ko imam tri kilograme več, si jo privoščim, sicer pa imam raje sladke jedi."

Ob odsotnosti Roberta Kranjca je v naši reprezentanci najbolj izkušen Damjan, ki pri 33 letih svoje telo pozna do potankosti: "Ni mi treba več razmišljati, koliko kilogramov imam v določenem trenutku. Primem se za trebuh in zadanem od 0,2 do 0,3 kilograma natančno. Jem vse in tisto, kar mi prija. Pazim le količinsko. Tudi na burek grem in v McDonald's, vendar vse v normalnih vrednostih."

Domen Prevc ima zdaj manj težav, kot jih bo imel pri 30 letih

Telo Domna Prevca se še razvija. Foto: Sportida Gros meni, da ni argumentov za to, da bi v prihodnosti zviševali indeks BMI: "To je tako, kot da bi rekli, da košarke ne smejo igrati tisti, ki so večji od dveh metrov. Skoki temeljijo tudi na zračni plovnosti. Nepošteno bi bilo do tistih, ki lahko skačejo po naravi. Domen Prevc ima zdaj na primer manj težav, ker je star 17 let in se njegovo telo še razvija. Drugače bo pri tridesetih."

Dejstvo je, da skakalci morajo hujšati, če želijo vzdrževati raven kilogramov in biti v zraku lažji. So pa tudi primeri, ko skušajo kilograme znižati na različne nezdrave načine. Nekateri to počnejo tako, da si dajo prst v usta in bruhajo, kar je nevarna metoda, poudarja Gros: "Če to narediš enkrat, ni nič. Če to delaš en mesec, si zasvojen. Je kot droga. Zelo nezdravo je, ko enkrat prideš do tega, da ti telo samo zavrača hrano. Potem moraš celo v bolnišnico, da ti dajo infuzijo."

"Nezdrav način izgube kilogramov je kot doping"

"Trenerji morajo otroke naučiti zdravo jesti. Če otrok na tekmo vzame štručko s sirom, si ga nekaj naučil. Bolje tako, kot da bi na skrivaj jedel," opozarja Gros. Foto: Vid Ponikvar To, da pravo težo dosežeš na nezdrav način, Gros enači z dopingom: "Edina razlika je, da to ni prepovedano, je pa škodljivo. Pri dopingu je enako. Če s treningom ne morejo doseči rezultatov, si nekateri pomagajo s tem. Po mojem mnenju je obsodbe vredno, če k temu tekmovalce nagovarja trener. Če starši vidijo, da ima otrok težave s prehranjevanjem, se morajo pravilno odzvati. Pomembneje je, da se doma podrediš načinu prehrane."

Zelo nevarno je, če otroci, ki vstopajo v skakalni sveti, gledajo na kilograme, a tudi takšnih zgodb ne manjka.

"Trenerji morajo otroke naučiti zdravo jesti. Če otrok na tekmo vzame štručko s sirom, si ga nekaj naučil. Bolje tako, kot da bi na skrivaj jedel. Slišal sem marsikaj, na primer to, da zaradi prebave pijejo donat ... Mladi morajo biti pravilno usmerjeni. Ne smejo pojesti toliko kot njihovi vrstniki, morajo pa redno jesti petkrat na dan. Manjše količine in lahko prebavljive stvari. Hrana mora biti zdrava. Sicer pa se dogaja marsikaj. Trener je na primer pred skakalce ob 16. uri, ko so po kosilu prišli na trening, postavil tehtnico in so se morali tehtati. To je zelo narobe," je za konec opozoril Gros.