Slovenija ima veliko materiala za vrhunske dosežke

Slovenski ljubitelji skokov lahko z velikim optimizmom zrejo proti zimi. Sezona 2011/12 je imela ogromno presežnikov, o katerih smo že na dolgo in široko pisali. A zdaj je treba obrniti nov list in se podati k novim uspehom naproti. V moškem taboru imamo kar nekaj adutov, ki bi se lahko spogledovali z najvišjimi mesti. Od Roberta Kranjca kot aktualnega svetovnega prvaka v poletih praktično že po tradiciji vsi pričakujejo dobre uvrstitve na letalnicah v Planici, Oberstdorfu, Harrachovu in Kulmu. A je marca v Oslu sebi dokazal, da je sposoben skočiti med najboljše tri tudi na manjših napravah. Na Norveškem je bil na večji skakalnici tretji, pred tem pa je na napravah, ki nimajo pridiha letalnice, nazadnje stal na odru za zmagovalce v svetovnem pokalu daljnega leta 2005, ko je v Kuusamu prišel tudi do prve zmage in še do tretjega mesta.

Željo po zmagah ima v naši reprezentanci tudi Peter Prevc. S svojim talentom bo poskušal prvič skočiti do stopničk na posamični tekmi – dve 4. mesti iz Zakopan in Willingena že ima. V prejšnji sezoni ga je poškodba oddaljila od takšnega podviga. Sposobnost za največje dosežke najstarejši od bratov Prevc ima, mora pa zdaj znanje kronati z uspehi.

Lani je nase na nekaterih tekmah opozoril Jurij Tepeš. V Lillehammerju je bil po prvi seriji celo prvi in tudi on je eden tistih, ki bi lahko razveseljeval slovenske navijače. Razlog za optimizem gre iskati tudi v poletnem obdobju. V skupnem seštevku grand prixa je bil drugi, med vsemi pa se je najhitreje privadil na nove drese. Majhna neznanka je Jernej Damjan. Izrazil je željo, da bi se znova uvrstil na stopničke, zato bo zanimivo spremljati tudi njegove skoke. A s tem se še ne zaključuje krog skakalcev, ki lahko pridejo do vrhunske uvrstitve. Devetnajstletni Jaka Hvala je prišel na drugi tekmi svetovnega pokala v Lahtiju do 8., teden dni pozneje pa v Oslu do 9. mesta. Veliko skakalcev trka na vrata reprezentance A še iz celinskega pokala, kjer trenersko palico vihti Igor Medved. Za moške skoke se nikakor ni za bati, saj je podmladka veliko, prenovljena Planica pa kar sama po sebi kliče k rojstvu novih skakalnih šampionov.

A niso le fantje tisti, ki bodo poskušali razveseljevati. Tudi dekleta imajo vse vzvode za optimizem. Katja Požun (v minuli sezoni je bila že 3. na tekmi svetovnega pokala), Eva Logar (pred poškodbo kolena je bila naša najboljša skakalka) in Maja Vtič (v Hinterzartnu je bila na tekmi svetovnega pokala 4.) se lahko realno spogledujejo z odrom za zmagovalke in prav vse si tega po tihem želijo. Seveda pa lahko preseneti še katera iz ozadja.

Slovenija ima v skokih dovolj materiala za vrhunske dosežke. Verjetno še nikoli ni imela takšnega razpona. In to je dobra popotnica za vse vrhunce v tej sezoni. Pri dekletih sta to svetovno prvenstvo in domača tekma na Ljubnem, pri fantih pa ob Planici in svetovnem prvenstvu še novoletna turneja. In na svetovnem prvenstvu bi lahko združili slovenski skakalci in skakalke moči na premierni tekmi mešanih ekip ter prišli do odličnega rezultata – morda tudi medalje, ki je v obeh taborih skrita želja tudi na posamičnih tekmah.