Slovenija v lovu za Ammannom

Dejstvo je, da so skoki v zadnjih letih občutno padli, saj z redkimi izjemami Slovenija ni blestela v svetovnem pokalu ali na večjih tekmovanjih. Športni delavci pri skokih so zato sestavili program, ki bo po njihovem mnenju spremenil trend v pozitivno smer. Za ta del je pri nas zadolžen Franci Petek, ki je porabil veliko časa za analizo stanja v skokih. "Res sem namenil veliko časa in svojega znanja za analiziranje stanja v smučarskih skokih. Slednje je do pred dveh let padalo, zato smo iskali rešitev z različnimi programi. Enostavno, kar smo si zastavili pred dvema letoma, sedaj postopoma nadgrajujemo. Določene stvari so prišle šele sedaj na vrsto, da jih vpeljemo v sistem. Tu mislim na vetrovnik. Pred zimo imamo načrt, da bi trenirali v njem fazo leta, kar bi občutno pomagalo tekmovalcem na skakalnicah. Kot drugo delamo na animaciji otrok, da bi prišli v naš šport. Izvajamo program 'Skoči z nami'. Analiza iz preteklosti je pokazala, da se razmerje, v katere dejavnosti se otroci vključujejo, spreminja gledano na deset ali petnajst let nazaj. Tukaj moramo biti konkurenčni, vendar ne samo športnim dejavnostim, temveč tudi drugim. Potrebna sta strokovnost in znanje. Tako smo med drugim izpeljali šolsko tekmovanje z alpskimi smučmi. Na improviziranih skakalnicah so se otroci preizkusili v skokih. Pomembna je tudi panožna ureditev. Slovenija je tako fino majhna – geografsko in populacijsko -, da je obdobje po osnovni šoli idealna priložnost, da zberemo čim več otrok iz ene generacije, nato pa začnemo sistematično in načrtno delati z njimi. Seveda, če bodo pripravljeni iti v reprezentanco," se je razgovoril Franci Petek, sicer športni direktor za skoke in nordijsko kombinacijo.

Na leto privabiti več kot 70 otrok

V zadnjih dveh letih se je trend priliva začetnikov le obrnil v pozitivno smer. Lani je na novo začelo skakati 49 skakalcev. V starostnem obdobju od 12 do 13 let jih običajno nekaj neha, vendar je prirastek sedaj pozitiven. Želja Petka, čigar ideja je bila tudi zapisana v dokumente, da bi v kratkem pri skokih presegli število petdeset, kar se tiče začetnikov, v nadaljnjih dveh oziroma treh pa želijo na leto privabiti več kot sedemdeset otrok.

Klube spodbujati in programsko usmerjati

Izjemno pomembno pa bo v tem primeru sodelovanje s klubi, ki niso najbolj zadovoljni z razmerami pri nas. Veliko je pomanjkljivosti in teženj, da bi se v normalnih pogojih razvijali novi slovenski upi, kot so nekdaj bili Primož Ulaga, Primož Peterka, Rok Benković … "Klube spodbujamo in programsko usmerjamo, kako pridobiti mlade, in jih skušamo usmerjati z določenimi mehanizmi, da bodo največ energije usmerili v delo z mladimi do konca osnovne šole. Konec koncev tudi nimamo infrastrukture za kategorije mladincev in članov. Te imamo skoncentrirane na enem mestu. Druga plat kliče po prenovi programa usposabljanja – torej kako usmeriti kadrovanje v klubih. Tukaj je problem, ker je kadrov premalo," o klubski tematiki pravi Petek.

Nekoliko drugačna različica vetrovnika

Še pred začetkom zime pa želijo v skakalni reprezentanci urediti vse stvari, da bi izbranci Matjaža Zupana vadili v vetrovniku, ki doživlja prenovo. Sicer zaradi finančnih razlogov še ne bo konkurenčen tistemu, v katerem denimo vadi švicarski as Simon Ammann, vendar je Slovenija v lovu za najboljšimi reprezentancami na tem področju. "Ni še vse narejeno, vendar smo že zelo daleč. Razlika v primerjavi s tistimi boljšimi, ki jih imajo nekatere reprezentance, je v tem, da pri nas ne bomo opravljali meritev. Bomo pa trenirali. V bistvu bomo kontrolne zadeve ustreznosti položaja določili, a ker nimamo denarja, vsaj za sedaj še ne, v tem trenutku še ne moremo opraviti podrobnih meritev. Vendar je pozitivno že to, da bodo naši najboljši skakalci preizkušali občutke. Korelacija med uspešnostjo izvedbe skoka na skakalnici je velika, če si bil prej v vetrovniku. Razlika je ta, da ima skakalec možnost utrjevati občutke. S tem treningom dobi predstavo o sebi. To je ključna stvar, ki jo mora skakalec razvijati."