Ponedeljek, 20. 2. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Ob koncu svetovnega prvenstva v alpskem smučanju
Svetloba tudi v Ilkini senci
Če je bil Beaver Creek 2015 labodji spev Tine Maze, pa lahko St. Moritz 2017 označimo za svetovno smučarsko prvenstvo, na katerem je Ilka Štuhec zrelostni izpit opravila z odliko, mlajši rod slovenskega smučanja pa je ob tem storil pomemben uveljavitveni korak.
Ilka Štuhec - nesporno prvo ime slovenskega smučanja
Čeprav ima Ilka Štuhec prav, ko ocenjuje, da bi bil lahko iztržek svetovnega prvenstva še boljši, pri čemer meri na zapravljeno kombinacijsko priložnost in napake v superveleslalomu, pa ob dejstvu, da je imela v švicarskem ognju več želez, velja izpostaviti, da je v slogu najbolj rutiniranih mojstric največjih tekmovanj izkoristila najmočnejšega – smukaškega.
Nova svetovna prvakinja v smuku se je prvič znašla v vlogi velike favoritinje na velikem tekmovanju, a so pri tem bolj kot pritisk tega položaja, ki je v St. Moritzu zlomil marsikaterega kandidata za odličje, do izraza prišle njene smučarske odlike. Pred dobrim tednom je namreč znala unovčiti občutek za vodenje smuči, s prefinjeno mehkobo premagovala valove na progi, ki jo je "prebrala" bolj natančno kot katerakoli tekmica, in v ključnih predelih razvijala veliko hitrost.
Vzela je, kar ji je bilo ponujeno in kar ji, glede na razmerje moči v ženski karavani, tudi pripada. Smukaško zmagoslavje nove nesporne prve dame slovenskega smučanja je kljub okrnjeni konkurenci čisto kot solza, doseženo v enakovrednih pogojih, psihološka trdnost in sama izvedba v vlogi favoritinje in ob jasnem zavedanju, da gre po dveh spodrsljajih za zadnjo veliko priložnost za prvenstvu, pa imata priponko odličnosti v zrelostnem izpitu.
Konkurenčni v vseh disciplinah Štefan Hadalin je z 10. mestom v slalomu znova opozoril nase.
Slovenskemu smučanju pa bi storili veliko krivico, če bi se pri vrednotenju St. Moritza 2017 osredotočili zgolj na Štuhčevo, ki sicer, podobno kot njena predhodnica Tina Maze, deluje ločeno od reprezentance, zato gre velik del zaslug pripisati tudi članom njene spremljevalne ekipe.
Slovenska reprezentanca namreč že dolgo ni bila v položaju, ko bi imela prav na vsaki tekmi kandidata za uvrstitev vsaj v najboljšo deseterico. Čeprav aktualni rod izhaja iz občutno ožje baze kot njihovi predhodniki, pa je nedavno končano prvenstvo potrdilo prav to. Za nameček je pred glavnino osrednjih protagonistov, ki so skupaj s Štuhčevo preprečili popoln slovenski odmik od svetovnega vrha po slovesu Tine Maze, še kopica sezon na najvišji ravni.
Tudi moška kolajna ni (bila) daleč
Z izjemo Štuhčeve slovensko smučanje sicer nima tekmovalca, ki bi se lahko pohvalil s kontinuirano vrhunskostjo, ki nato tudi povečuje možnost za odličja na velikih tekmovanjih. Vseeno pa je v njeni senci kar nekaj takšnih, ki se lahko ob ugodni uskladitvi okoliških dejavnikov in vrhunski izvedbi zavihtijo med najboljše, predvsem pa v sebi skrivajo potencial za napredek.
Med imeni sedanjosti, ki bi kaj lahko postala tudi imena prihodnosti, izstopa Boštjan Kline. Tudi v St. Moritzu, kjer je v zaostreni konkurenci za bronom v smuku zaostal vsega 15 stotink, je bil, podobno kot že nekajkrat, v krogu najboljših. Mariborčan je vnovič dokazal, da gre za izrazitega tekmovalca in prizadevnega perfekcionista, ki ga od preboja v najožjo smukaško elito loči zelo malo.
Stalno spogledovanje z vrhunskostjo - Boštjan Kline
Ob odločnosti je ena od Klinetovih prednosti pri izkoreninjanju zadnjih hib tudi učinkovito delovno okolje izkušenega trenerja Petra Pena. Ta pa se ob tem dobro zaveda, da so naloge njegove ekipe tudi nadaljnje usmerjanje nadarjenega Mihe Hrobata, ki je navdušil s 14. mestom v smuku, oživljanje rezultatsko razglašenega Klemna Kosija in izzivanje tekmovalne drznosti Martina Čatra.
Nasvidenje v Pjongčangu 2018? Ana Bucik - prva dama slovenskega slaloma
Čas pa je na slovenski strani tudi v tehničnih disciplinah. Z izjemo izkušene Ane Drev, ki je letos stalno blizu najboljšim, a tudi v St. Moritzu ni našla ugodnega smučarskega položaja za popoln napad, je namreč štafetna palica v rokah mlajšega rodu. Ta je tudi ob koncu preteklega tedna pokazal nekaj svetlih točk.
Po štirih letih je imela namreč Slovenija znova slalomista in slalomistko med najboljšo deseterico. Ana Bucik je s širitvijo slalomskega repertoarja in sedmim mestom potrdila preboj med prvokategornice, čeprav korak do elitne skupine, ki se v tej sezoni izmenjuje na stopničkah, vendarle ostaja še zelo velik.
Dragocen preboj je uspel tudi Štefanu Hadalinu, ki je že v svoji prvi članski sezoni nakazal, da se razvija v vrhunskega slalomista, pri čemer je kot na dlani, da bo svoj potencial še precej lažje unovčil ob boljši štartni številki. To v veleslalomu že ima Žan Kranjec, ki pa je tokrat zaostal za pričakovanji, a se, podobno kot reprezentančni sotekmovalci, že ozrl proti novim izzivom.
Številke, številke ...
Švica: 7 (3 Z, 2 S, 2 B)
Francija: 2 (2 Z)
…
Slovenija: 1 (1 Z)
Pregled kolajn po proizvajalcih smuči:
Slovenske kolajne na svetovnih prvenstvih
Srebro: Bojan Križaj (slalom)
Bron: Boris Strel (veleslalom)
Crans Montana 1987:
Srebro: Mateja Svet (veleslalom)
Bron: Mateja Svet (slalom in superveleslalom)
Vail 1989:
Zlato: Mateja Svet (slalom)
Bron: Tomaž Čižman (superveleslalom) in Mateja Svet (veleslalom)
Saalbach 1991:
Srebro: Nataša Bokal (slalom)
Sierra Nevada 1996:
Bron: Urška Hrovat (slalom)
St. Anton 2001:
Bron: Mitja Kunc (slalom)
Val d'Isere 2009:
Srebro: Tina Maze (veleslalom)
Garmisch-Parenkirchen 2011:
Zlato: Tina Maze (veleslalom)
Srebro: Tina Maze (superkombinacija)
Schladming 2013:
Zlato: Tina Maze (superveleslalom)
Srebro: Tina Maze (superkombinacija in veleslalom)
Beaver Creek 2015
Zlato: Tina Maze (smuk in alpska kombinacija)
Srebro: Tina Maze (superveleslalom)
St. Moritz 2017:
Zlato: Ilka Štuhec (smuk)
1