Švicarka, ki se je na olimpijski nastop pripravljala v hotelski sobi

Patrizia Kummer je ena najuspešnejših švicarskih deskark. 34-letnica je svetovna podprvakinja v paralelnem slalomu leta 2013 in olimpijska prvakinja v paralelnem veleslalomu iz Sočija leta 2014. V svoji zbirki ima tri velike kristalne globuse za skupno zmago v svetovnem pokalu in štiri male. V karieri je 16-krat zmagala v svetovnem pokalu in na svetovnih prvenstvih osvojila tri odličja. Kummerjeva se izobražuje na področju tradicionalne kitajske medicine in je lastnica kavarne v Švici.

Foto: zajem zaslona/Diamond villas resort Kako je odločitev, da se ne cepite proti covidu-19, vplivala na vašo sezono? Tekma na Rogli je bila šele četrta tekma svetovnega pokala v deskanju, ki ste se je letos sploh lahko udeležili. 

Zelo težko je, ker lahko samo čakam, nimam pa vpliva na to, kaj se bo zgodilo. Hvaležna sem za vse tekme, na katerih lahko nastopam, saj menim, da sem zelo dobro pripravljena.

Zelo sem hvaležna tudi Sloveniji in Rogli, da lahko tekmujem. Letošnja sezona je zame sezona vzponov in padcev. Izpustiti sem morala vse tri tekme v Italiji, tam niti trenirati ne smem.

Sicer pa vedno rada nastopam na Rogli, proga je vedno odlično pripravljena, ne glede na vremenske razmere. Sama proga je precej lahka, je pa zato težje doseči dober rezultat, saj se vsaka napaka zelo hitro kaznuje.

Ste kdaj obžalovali odločitev, da se niste cepili proti covid-19?

Ne, nikoli.

Sprašujem zato, ker je to za seboj potegnilo serijo negativnih posledic.

Res je, precej, ampak meni osebno se to zdi vredno. Sama nikoli nisem izjavila, da je cepljenje proti covidu nekaj slabega ali da mu nasprotujem, rekla sem le, da verjamem, da to ni dobro zame. Moje telo, moja odločitev. Samo to.

Kako gledate na odločitev, da zaradi sankcij proti Rusiji na tekmi na Rogli ni bilo ruskih tekmovalk in tekmovalcev, ki sicer vedno spadajo v ožji krog favoritov za najvišja mesta?

Težko vprašanje. Morda so bili rojeni v napačni državi. Razumete, kaj mislim s tem? To je njihova edina napaka, če ji sploh lahko rečem napaka. Kar zadeva ruske športnike, so vsi krasni ljudje. Vsaj take so moje izkušnje. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da to, da ne moreš tekmovati, čeprav si športnik in si na tekmo pripravljen, zelo boli. Tega ne privoščim nikomur.

Na sredini tekmi na Rogli je osvojila 18. mesto, tik za slovensko predstavnico Glorio Kotnik. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Letos ste nastopili tudi na dveh tekmah nižjega ranga, tekmah evropskega pokala. Ste se za ta korak odločili zato, ker vam je manjkalo tekem svetovnega pokala, ali je v ozadju kakšen drug razlog?

Imela sem občutek, da bo dobro zame, če bom čim več tekmovala in nabirala izkušnje, poleg tega bo prihodnje leto svetovno prvenstvo v deskanju prav v Gruziji, na isti progi, na kateri so izpeljali tekmo evropskega pokala. Odločitev za nastop je bila zato precej preprosta. Preverila sem progo, infrastrukturo. Moja izkušnja je zelo pozitivna, za nameček sem spoznala še rojake, ki tekmujejo v evropskem pokalu.

Kako doživljate mehurček, ko morate po eni strani še vedno opravljati PCR-teste pred tekmo in nositi zaščitno masko, po drugi strani pa se je življenje večinoma že vrnilo v stare tirnice in praktično nihče več ne nosi mask, nisi ne preverja PCT-ja?

Zame je nekoliko drugače. Ker nisem cepljena in ker covida še nisem prebolela, zelo pazim, ko sem v družbi. Zavedam se tudi, da bom, če zbolim, imela še manj možnosti za tekmovanje, kot jih imam sicer, in že zdaj je teh možnosti zelo malo.

V Švici, kjer živim, trenutno velja samo ukrep nošenja mask v javnem prometu in zdravstvenih ustanovah, vendar sama vztrajam, da osebje, ki dela v moji kavarni, še vedno nosi zaščitne maske, čeprav v lokalih, restavracijah in trgovinah to ni več potrebno.

Kummerjeva ima v svoji zbirki tri velike kristalne globuse za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Masko nosim tudi v šoli, izobražujem se na področju tradicionalne kitajske medicine.

Upam, da bo v prihodnji sezoni drugače. Vse skupaj je zelo utrujajoče, vsi ti ukrepi in njihovo izpolnjevanje. Veliko stvari je bilo letos na mojih ramenih. Ker ne smem tekmovati na določenih tekmah, tudi zaslužiti ne morem. Seveda pa potrebujem neki dohodek za preživetje. Ko ste me spraševali o odločitvi, da, šlo je za precej drago odločitev.

Kako so se na vašo odločitev odzvali sponzorji? Je kateri izmed njih zaprl pipico?

Ne, k sreči nobeden. Imam srečo, da živim v državi, ki je zelo naklonjena različnosti. Nobeden od sponzorjev od mene ni zahteval, da se cepim, imam tudi sponzorje, ki so mojo odločitev podprli. Seveda bi raje videli, da bi lahko tekmovala, me pa nihče ni silil v to, naj sprejem drugačno odločitev. Sponzorji me poznajo in vedo, da o vsaki odločitvi temeljito razmislim. Enako velja tudi za cepljenje.

Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Kakšen je bil odziv švicarske smučarske zveze?

Septembra lani so najprej rekli, da karantena v Pekingu za necepljene športnike ni dobra odločitev, nikoli pa niso javno izjavili, da zaradi tega kdo ne bo smel na olimpijske igre.

Moje mnenje se kljub temu ni spremenilo, se je pa precej spremenil svet okrog mene. Veliko mojih prijateljev se je zaradi tega odločilo za cepljenje, kar je tudi prav, če so se tako odločili. Vsak se odloča sam zase.

Kako ste se pripravili na tritedensko izolacijo? Vas je skrbelo, kako se boste počutili, ko boste 21 dni zaprti v hotelski sobi in boste le v družbi same sebe?

Ne, ni me skrbelo, niti malo. Zame je bila to neke vrste pustolovščina, v kateri sem tri tedne imela samo zase.

Pred mano je bilo mnogo neznank. Tako na primer sploh nisem vedela, kako veliko sobo bom imela, sem se pa temeljito pripravila. Vedela sem, kako bom izkoristila čas.

Hotelska soba, v kateri je preživela karanteno pred nastopom na olimpijskih igrah v Pekingu. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Foto: osebni arhiv/Lana Kokl

Del časa sem posvetila šoli, del zasebnemu življenju, del pa deskanju. Posvečala sem se tudi mentalni pripravi, veliko sem meditirala, s seboj sem imela ogromno pripomočkov za vadbo. S trenerjem sva se na podlagi velikosti sobe, ta je bila velika okrog 25 kvadratnih metrov, odločila za vrsto treningov.

S seboj sem prinesla tudi grelnik vode, termovko in čaj, ki ga pijem že od otroštva in me spominja na lepe trenutke. Okus ti lahko prebudi lepe spomine …

Edino, kar me je nekoliko skrbelo, je bila prehrana. Alergična sem namreč na jajca in gluten. Znano je, da so v kitajski hrani pogosto prisotna tudi jajca, zato sem v hotelu, s pomočjo prevajalnika, seveda, najprej prosila, naj to upoštevajo. Na koncu se je izkazalo, da tudi hrana ne bo težava.

Čas v karanteni je izkoristila tudi za učenje. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl

Ste morali sami plačati za namestitev med izolacijo?

Da, tak je bil dogovor s švicarsko ekipo.

Po koliko dneh so vas izpustili iz karantene?

Po 14 dneh so mi organizatorji javili, da lahko prekinem karanteno, vendar je nato trajalo še nekaj dni, da so se uskladili z Mednarodnim olimpijskim komitejem, tako da sem hotel zapustila po 18 dneh in se preselila v olimpijsko vas.

Po tistem sem še dva dneva imela status bližnjega stika, kar pomeni, da sem lahko trenirala, nisem pa se smela družiti s preostalimi športniki, niti obedovati v skupnem prostoru.

Je karantena vplivala na vašo psihično in fizično pripravo?

Ne, niti telesno niti duševno. Spomnim se, kako srečna sem bila, da sem na olimpijskih igrah.

Na olimpijskih igrah v Pekingu je osvojila 14. mesto. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Osvojili ste 14. mesto. Ste pričakovali več?

Bila sem zadovoljna s svojo predstavo, lahko sem stopnjevala svoje vožnje, vendar pa so bile tekmice še hitrejše. Na tesno je šlo, bile so boljše. Na splošno sem zadovoljna, vendar menim, da 14. mesto ne odraža moje pripravljenosti.

Ste bili presenečeni nad sanjsko predstavo Glorie Kotnik?

Vedela sem, da je lahko izredno hitra, da je v preteklosti trenirala tudi na Kitajskem in da jo moramo imeti v mislih za medalje. Odkar se je vrnila z materinskega dopusta, je izjemno sproščena, vedno je nasmejana in srečna. Saj je bila že prej, a zdaj je še bistveno bolj. Mislim, da si ne nalaga več takega bremena kot v preteklosti. Ne, ni me presenetilo. Je pa njena zgodba izredna za vse ženske, za njihovo opolnomočenje. Dokaz, da se ženska lahko kljub materinstvu ukvarja z vrhunskim športom oz. počne tisto, kar je pač počela pred tem.

Sportal "Nekaj najlepšega je, ko vidiš, da ti ljudje uspeh iskreno privoščijo"

Kummerjeva je leta 2014 na olimpijskih igrah v Sočiju osvojila naslov olimpijske prvakinje v paralelnem veleslalomu. Foto: Sportida

Olimpijska medalja ji je povsem spremenila življenje. Ga je tudi vam? Leta 2014 ste v Sočiju osvojili naslov olimpijske prvakinje v paralelnem veleslalomu.

Da, moja zlata medalja je bila v Švici kar velika stvar, sem pa že pred tem zmagovala in dosegala dobre rezultate, tako da to ni bila takšna senzacija. Je pa res noro, kako ljudje po olimpijski medalji nate gledajo z drugačnimi očmi. Na začetku je bil zame to precejšen šok.

Razmišljate o tem, da bi vztrajali še en olimpijski cikel, do Cortine d'Ampezzo leta 2026? Tam bosta morda spet na sporedu dve disciplini paralelnega deskanja.

O svojih upokojitvenih načrtih javno ne govorim (smeh, op. p.), lahko pa rečem, da bom zagotovo vztrajala tudi prihodnjo sezono. Upam sicer, da bomo v Italiji spet imeli dve olimpijski disciplini (paralelni slalom in veleslalom, op. p.).