Pokljuka 2021
Nedelja, 21. 2. 2021, 19.52
3 leta, 9 mesecev
Andreja Mali po svetovnem prvenstvu na Pokljuki
"Težko je karkoli reči, ker nočem preveč pljuvati. Že tako dovolj pljuvajo po nas."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,63
3
Andreja Mali: Ne bom zdaj jamrala in se izgovarjala na to, da je ekipa še mlada, kar v resnici tudi je, se pa moramo zavedati, da je to vse, kar imamo.
Za trenerko slovenske ženske biatlonske reprezentance Andreja Mali in njene tekmovalke je bilo svetovnega prvenstva na Pokljuki konec že v soboto, s štafetno preizkušnjo, na kateri so Polona in Živa Klemenčič, Lena Repinc in Lea Einfalt zasedle 19. mesto. "S temi tekmovalkami smo imeli višje cilje," priznava Kamničanka, močno so jo prizadele tudi kritike nekaterih strokovnjakov. "Ne bom zdaj jamrala in se izgovarjala na to, da je ekipa še mlada, kar v resnici tudi je, se pa moramo zavedati, da je to vse, kar imamo," pravi nekdanja smučarska tekačica in biatlonka.
Naša ženska vrsta se že leta bori s pomanjkanjem kakovostnih tekmovalk, ki bi bile pripravljene v šport vlagati toliko časa in energije, kot so jo svoj čas Malijeva in njeni kolegici Tadeja Brankovič Likozar ter Teja Gregorin. Za nameček je po odhodu te generacije nastala vrzel, ki so jo poskušali na silo zapolniti z dekleti kot so Lili Drčar, Urška Poje, Anja Eržen, tekmovalkami, ki so nato veliko prezgodaj vrgle puško v koruzo.
Na pomoč priskočili novi mladinki
Danes ima "gasilka" Malijeva hude težave s sestavo konkurenčne ekipe za svetovni pokal, ne želi ponavljati napak prejšnjih trenerskih garnitur, pravi. Mladinke v poln pogon vključuje počasi in previdno, za novinko v biatlonu pa nenazadnje velja tudi nekoliko starejša Lea Einfalt, ki so jo pred nekaj sezonami v biatlon zvabili iz tekaških vrst.
Rezultati Malijevih deklet v svetovnem pokalu niso ravno navdušujoči, v tej zimi ji je reprezentanci zagodel še koronavirus, zato je na svetovnem prvenstvu na Pokljuki nastopila še bolj oslabljena vrsta. Na pomoč sta vskočili še dve mladinki, 20-letna Živa Klemenčič in komaj 17-letna Lena Repinc, Einfaltova pa je kljub oslabljenosti po prebolelem covid-19 stisnila zobe in tekmovala po najboljših močeh.
Vloga prve slovenske reprezentantke je na svetovnem prvenstvu na Pokljuki paripadla Poloni Klemenčič.
Nekaj pozitivnih iskric, na splošno pa ne more biti zadovoljna
"Na splošno lahko seveda rečem, da smo imeli s temi tekmovalkami višje cilje, kot smo jih dosegli," kljub vsem težavam po prvenstvu na Pokljuki priznava Maloijeva. "Z individualnimi nastopi pač ne moremo biti zadovoljni. Neke iskrice so bile, Polonin nastop v mešani štafeti s strelsko ničlo in v mešanih parih, kjer je oddelala res super," izpostavlja vzpodbudne nastope Polone Klemenčič.
Tudi Živa Klemenčič in Lena Repinc sta pokazali, da je pred njima svetla prihodnost, pravi Malijeva: "Seveda je še vedno preveč nihanj, ampak to je normalno. Pri tekmovalkah v razvoju so ta nihanja veliko večja. Ampak, kot sem povedala že pred prvenstvom, sta to res talentirani tekmovalki. Lena se je izkazala na štafetni tekmi, zadnjič se je Živa na posamični, zato se že veselimo nastopov na mladinskem svetovnem prvenstvu."
Rezerv je še ogromno
Močno je na Pokljuki pogrešala Niko Vindišar, katere sezona je bržčas že izgubljena. "Covid-19 je kar pošteno okrnil ekipo. Pogrešamo Niko, pogrešali smo jo v decembru, ko so jo pestile zdravstvene težave, cel prvi del svetovnega pokala, celo svetovno prvenstvo, najverjetneje tudi celo sezono. Nika je sicer tudi mlada tekmovalka v razvoju, ampak je pokazala velik napredek, gre tudi za dobro strelko, ki jo pogrešamo tukaj," pravi Malijeva, a dodaja, da je po naravi optimističen človek, zato se ne misli kar sprijazniti s trenutnim stanjem: "Ogromno rezerv je še, napake so res bile, ampak treba je delati naprej."
Živa Klemenčič je na Pokljuki doživela debi na tekmah najvišje ravni, priložnost pa je izkoristila dobro, s 55. mestom na 15-kilometrski tekmi je poskrbela za najboljši slovenski izid v konkurenci posameznic.
Kritike ji včasih pridejo do živega
Malijevi kritike zunanjih opazovalcev dogajanja včasih pridejo do živega, priznava in meni, da so večinoma neupravičene. "Mi že gradimo, delamo. Ne spimo. Ko grem jaz v detajle, ko je neka analiza in poročilo narejeno, vidim napredek, ki ga morda kakšni, ki nimajo teh informacij, se morda ne spoznajo ali pa ne gledajo dovolj globinsko, ne. Ali pa si mislijo kaj drugega. Vemo, na čem delati in na tem tudi delamo. Ne bom zdaj jamrala in se izgovarjala na to, da je ekipa še mlada, kar v resnici tudi je, se pa moramo zavedati, da je to vse, kar imamo. To je to. Punce imajo rezerve, ne moremo kar obupati. To je proces, enkrat pokažejo dober nastop, drugič ne. Nihanja so velika in delati je treba naprej."
Do Pekinga ni več daleč
Ena od pomembnejših nalog, ki so si jo v ženskem delu reprezentance zadali pred sezono, je lov na olimpijsko kvoto. Če želijo imeti v Pekingu štafeto, morajo biti v pokalu narodov uvrščene najmanj med dvajset. Časa ni več veliko, ob že omenjenih težavah s pripravljenimi tekmovalkami je to "realno gledano težko dosegljivo", pove Malijeva.
Einfaltova je morda na Pokljuki trpela zaman, saj je bil prav boj za olimpijske kvote njen glavni motiv. "Ja, čisto iskreno rečeno je bil Lein nastop na svetovnem prvenstvu pod velikim vprašajem. Covid-19 ni bil edina težava, težko je, videlo se je, da si ni podobna, ampak res nismo imeli druge možnosti, drugih tekmovalk preprosto nimamo. Nike ni, Nina (Zadravec, op. p.) ima težave, covid-19 ... Imeli smo res obilico težav."
Tudi 17-letna Lena Repinc je prvič okusila tekmovanje med elito, zdaj se bo spet posvetila mladinski konkurenci.
"Ampak, ni še konec. Imamo še finale pred seboj, jaz upam, da nam bo tam uspelo," doda trenerka. Tudi v idealnih razmerah, brez bolezni, bi imela težave s sestavljanjem ekipe. "Mi pač nimamo bazena, kot ga imajo Norvežani in Rusi, da bi se lahko igrali in menjali," pove. Boji se, da tudi vodstvo panoge nima pravega potrpljenja: "Bojim se, da nam teh punc ne bodo dovolili razviti do konca. Velika luknja je, ki je nastala šest, sedem let nazaj, ne lani. Takrat bi bilo potrebno poskrbeti za kakšno tekmovalko več, zdaj pa 'borbamo' s tem, kar imamo. Vsako leto je selekcija. Lani je nehala Urška (Poje, op. p.), upam, da ne bo še katera. Bojim se to reči, ampak težko bomo obdržali vsa ta dekleta še v naslednjem olimpijskem ciklusu."
"Nočem preveč pljuvati. Že tako dovolj pljuvajo po nas."
Vodstvo pričakuje veliko več, kot so ta dekleta trenutno sposobna, še pravi Malijeva: "Na drugi strani pa nas gledajo tudi ljudje, ki so bili nekoč trenerji. Imamo strokovnjake, ki ne poznajo dovolj trenutnih razmer. Težko je karkoli reči, ker nočem preveč pljuvati. Že tako dovolj pljuvajo po nas. Lahko samo še ponovim, da ne poznajo dovolj razmer. Ne poznajo punc, ne vedo, kakšne težave imajo. Tukaj ni samo biatlon, tukaj je življenje. Jaz podpiram vztrajnost. Treba je vztrajati. Iskreno rečeno, pri nekaterih puncah se vidi, ali bodo uspele ali ne, ampak ja, zagovarjam moje delo, delo pri fantih, menim, da dobro delamo. Dolgo sem v tem športu, vem, kaj je treba narediti, vem pa tudi, kaj je treba spremeniti, popraviti."
3