Tina Maze: Zmagujem, ko se igram in zabavam

Kdor je po neprepričljivem oktobrskem odprtju sezone v Söldnu odpisal Tino Maze, se je gladko uštel in obenem dodatno spodbudil 31-letno Črnjanko. Ta je ob koncu tedna s svojo že 24. zmago v svetovnem pokalu, četrto v slalomu, dokazala, da še vedno spada v svetovni vrh. Po desetih kolajnah na velikih tekmovanjih in velikem kristalnem globusu pa ji tudi izzivov in motivov v novi sezoni še zdaleč ne manjka. Naslednji bo obračun z Američankami v ZDA, nato pa se bo lotila še uroka Lake Louisa v Kanadi, kjer se kljub kar 27 nastopom še ni zavihtela na stopničke za zmagovalke.

So se vam tedni po neprepričljivem veleslalomskem začetku sezone v Söldnu vlekli v nedogled? Vedela sem, kaj je bila v tem obdobju moja ključna naloga. To je bila priprava na sobotni slalom v Leviju. Pred seboj sem imela cilj, na katerega sem se osredotočila. Veliko mi je pomenilo, da sem že teden pred slalomsko preizkušnjo pripotovala na Finsko. Na teh treningih sem dobila tisto zanesljivost, brez katere na slalomskih tekmah pač ne gre.

Kljub osredotočenosti na drugo tekmo pa ledeniškega spodrsljaja verjetno vendarle niste mogli povsem izbrisati iz spomina … Že v Söldnu sem vam povedala, da je bil to zgolj slab dan. S to mislijo sem tudi zapuščala prizorišče prve tekme. Lagala pa bi, če bi dejala, da sem bila ob tem povsem ravnodušna. Ne, nisem se sprijaznila s tistim rezultatom, ki vsekakor ni bil pravi pokazatelj moje pripravljenosti. Preostalo mi je le, da utihnem in se lotim trdega dela.

Levi je s svojo lego na severu Finske geografsko zelo oddaljen. Verjetno pa je kot naročen prišel tudi za miselni odmik. Ste prav na Božičkovem pragu na Laponskem našli svoj mir? Za Sölden, ki že po tradiciji gosti prvo tekmo sezone, je značilen pravi kaos. Vsi so tam, vsi pričakujejo prvo tekmo. V Leviju je slika povsem drugačna. Športnik se lahko v miru posveti delu. Prav zaradi tega je bilo pomembno, da se na Finsko nisem odpravila šele tik pred tekmo. V našem športu pogosto ne gre brez improvizacij, stalnih prilagajanj in sprememb načrtov. V Leviju za to ni nobene potrebe. Pogoji za delo so vrhunski. Pravzaprav se lahko neposredno iz sobe za fitnes odpraviš na teren. Da, potrebovala sem kraj, kjer sem se lahko s skoraj znanstveno natančnostjo posvetila treningu.

Ste torej že pred tekmo v sebi začutili, da so glava, telo in smuči pripravljeni na pravi slalom? Že takoj po pretekli sezoni smo se v naši ekipi lotili testiranja slalomske opreme. Ko sem prišla do pravih smuči in smučarskih čevljev, sem kaj hitro priklicala tudi tiste prave občutke. Lani je bilo pogosto prav mučno, ko sem stala na štartu slalomske tekme in se spraševala, kako se lotiti proge. Zdaj sem znova v položaju, ko vem, kaj se dogaja z mojim telesom in smučmi. Zaupam opremi in sebi. Vse drugo je nato le nadgradnja. Trdim, da je slalomska uspešnost tesno povezana z uživanjem na snegu. Zmagujem, ko se igram in zabavam.

Ste po slabši slalomski sezoni in nato hladni veleslalomski prhi v Söldnu pri tekmicah že čutili drugačne poglede? Hm, to je vprašanje za moje tekmice. Priznam pa, da mi je včasih všeč, ko kdo misli, da sem za odpis, ko je prepričan o tem, da ne morem uprizoriti dobre predstave. Takrat jim s svojimi nastopi dam misliti …

Govorite o podcenjevanju in zmotnem prepričanju o tem, da Tina Maze pač ne spada več na sam vrh? Da. Prav želim videti te podcenjevalne poglede. Ha ha …

Kaj slalomska zmaga pomeni za vašo konkurenčnost v preostalih disciplinah? Zmaga sama po sebi zelo malo ali celo nič. Toliko bolj pa je pomemben pristop, ki me je pripeljal do najvišje stopničke. Našla sem se. Ko gledam nazaj, mi je všeč, kako sem se lotila tekme. Še bolj sem navdušena nad svojo hladnostjo pred drugim nastopom. Spopadanje z vlogo vodilne mi je v preteklosti pogosto povzročalo težave. V miselnem pristopu sem torej storila velik korak naprej. Nisem se ustrašila sebe in postala negotova ob misli na uspeh. Ostala sem hladna, preprosto, ostala sem – jaz.

Vodja vaše ekipe Andrea Massi in Andrea Vianello sta že navajena zmag. Kako pa sta se na svojevrsten prvenec odzvala novinca, torej trener Valerio Ghirardi in fizioterapevtka Martina Lenček? Zelo čustveno, vsak po svoje. Valerio je v smučarskem svetu znan kot trener za hitri disciplini. Zato zdaj že posluša zbadljivke o tem, da je postal tudi slalomski trener. Tudi za Martino je bila to odlična izkušnja. Zelo dobro je opravila svoj del naloge. Upam, da je uživala v teh trenutkih.

So misli zdaj že povsem pri severnoameriški turneji? Gremo naprej! Najprej treningi v Vailu, kjer sicer menda snega ni v izobilju. Je pa mrzlo, tako da računam na dober trening.

Nato pa nova zmaga v Aspnu? Ne bi bila prva …

Pogosto poudarjate, da ima prav tista veleslalomska zmaga v Aspnu leta 2012 v vašem spominu posebno mesto … Da. Takrat sem si dokazala, da sem lahko zelo uspešna tudi v Združenih državah Amerike. Ne skrivam, da me ameriško smučanje izjemno motivira. Američani so zame velik izziv. Včasih je bila to predvsem Lindsey Vonn, danes je to Mikaela Shiffrin.

Zakaj prav Američani? Američani so v športu številka ena. Boj z njimi je zatorej zame vedno velik izziv. Zmage proti njim so zato še toliko slajše. Predvsem pa na njihovem terenu.

Vas je v Leviju presenetila skromna predstava Shiffrinove, v zadnjih dveh sezonah najboljše slalomistke, ki se je morala tokrat zadovoljiti z zanjo skromnim 11. mestom? Tudi ona ima lahko slab dan. Ni bil prvi. Tudi ona je le človek. Težko ocenjujem, kaj se ji je tokrat pripetilo. Dejstvo pa je, da je pritisk, s katerim se spopada, vedno večji.

V Severni Ameriki pa vas čaka tudi zanimiv dvojni izziv. Lake Louise je eno od redkih prizorišč svetovnega pokala, kjer še niste stali na stopničkah. Za nameček naj bi se prav tam v smučarsko karavano vrnila Lindsey Vonn … V Lake Louisu sta vedno vladali Lindsey Vonn in Maria Höfl-Riesch. Prav zato me že nekaj časa mika, da bi se tudi jaz tam zavihtela na vrh. To bo velik izziv. Vem, da gre za progo, ki je precej nezahtevna, a zaradi tega zahteva še toliko večji občutek. Lindsey pa … Večkrat poudarjam, da že njena prisotnost tekmi nameni večjo težo.