Ulaga: Prevc je izvenserijski skakalec

Pisalo se je leto 1980, ko je Primož Ulaga prvič stal na stopničkah v Planici. Na manjši napravi je osvojil tretje mesto. Tri leta kasneje je dvakrat stopil korak višje. Najprej je, ponovno na mali napravi, prišel do drugega mesta, dan kasneje pa je na Bloudkovi skakalnici poletel povsem na vrh. S tem planiška bera še ni bila zaključena. Sanjski uspeh je sledil leta 1988, ko je v jugoslovanskem dresu dvakrat premagal vso konkurenco. "To so bili lepi trenutki. Zmagi iz leta 1988 imata poseben značaj, saj sem do njih prišel po velikem napredovanju v drugi seriji. Istega leta sem bil nato tudi tretji v svetovnem pokalu, na svetovnem prvenstvu v poletih pa sem prišel do srebrne medalje. Za tekme v Planici se spominjam, da je bilo veliko navijačev. Se mi zdi, da so bili takrat skoki veliko bolj popularni kot sedaj. Poleg tega so bili prisotni tudi uspehi, se spominja uspehov v dolini pod Poncami Ulaga.

Imamo kar nekaj talentiranih skakalcev

V kolikor bi Ulaga skakal v zdajšnjem času, bi dobro zaslužil z nagradami na posameznih tekmah. Danes prejme zmagovalec 30.000 švicarskih frankov. Denarnih skladov v tistem času, žal, ni bilo, finančne injekcije pa so prihajale le s strani sponzorjev. In kdo bi bil lahko njegov naslednik, ki bi mu uspel veliki met na domačem terenu? "Če se dobro dela, ni težko. Na igrah mladih je Peter Prevc dokazal, da gre za izven serijskega skakalca. Kar nekaj talentiranih mladeničev je, ki so letnik 1991, 92 in 93. Če se bo pravilno delalo, bodo rezultati sami prišli. Ti, ki so trenutno v A reprezentanci, pa sežejo, do kamor pač sežejo. Zaenkrat še noben, razen Kranjca v Kuusamu, ni zmagal. Zmagati ni enostavno, tudi če gre za tekmo državnega prvenstva," pravi direktor nordijskih disciplin.

Mladi imajo dobre pogoje za razvoj

Slovenija je imela v preteklosti že mnogo talentov, ki so v mladinskih selekcijah dosegli odlične rezultate, v članski konkurenci pa so se nato povsem izgubili. Lep primer, kako dvigniti mladega tekmovalca, je zgodba Gregorja Schlierenzauerja. Leta 2006 je bil v Kranju na svetovnem mladinskem prvenstvu najboljši, tik za njim pa se je uvrstil Slovenec Jurij Tepeš. Že v naslednji sezoni je avstrijski čudežni deček v svetovnem pokalu nakazal, da je iz pravega testa, v tej zimi pa praktično nima konkurence.

"Vsako leto se mora po korakih napredovati in ne nazadovati. Tisti, ki je bil pri mladih uspešen, mora narediti naslednje leto korak naprej. To pomeni, če je v kontinentalnem pokalu na stopničkah, mora drugo leto imeti solidno besedo v svetovnem pokalu. Predvsem pa mora nastopiti takrat, ko je res v formi. Ne sme se ga kar vreči v lonec, ker je pač potencial in se mora zato na tekmah dokazovati. Jaz za takšnim načinom dela ne stojim. Trenerska ekipa mora mlade pravilno vzgajati in misliti na pravilno tehniko, pripravo ter doziranje. Zato mora biti vodstvo taktično zrelo. Tako delajo s Schlierenzaurejem in zato je danes praktično brez napak," razmišlja Ulaga, ki ima v svoji vitrini tudi olimpijsko medaljo z ekipne tekme, potem ko je v Calgaryju leta 1988 skupaj z Matjažem Zupanom, Matjažem Debelakom in Miranom Tepešem osvojil srebrno odličje.

Slovenski skakalni šampion je za konec še poudaril, da imajo ti mladi nadobudni tekmovalci dobre pogoje, da se športno razvijejo. "V Kranju je pravšnji objekt. Poleti lahko skačejo, kolikor želijo. Ne potrebuješ nobenega velikega denarja za poletne priprave, saj sta v neposredni bližini Kranj in Beljak. Kondicijo pa tako ali tako treniraš v naravi. Enostavno kot pasulj, le pravilno je potrebno delati," je zaključil krajši pogovor za Sportal Primož Ulaga.