Planica
Sobota, 29. 3. 2025, 4.00
2 dneva, 9 ur
Gorazd Pogorelčnik o sestanku glede smučarskih dresov v Planici
V Planici poseben sestanek o skakalnih dresih: na vidiku spremembe #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,35
Gorazd Pogorelčnik, vodja za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo na Smučarski zvezi Slovenije, je predstavil vsebino petkovega sestanka.
Po aferi z dresi na nordijskem SP v Trondheimu so odgovorni na Podkomiteju za opremo in razvoj na Mednarodni smučarski zvezi (FIS) razpravljali o smernicah glede prihodnosti. Potegnili so črto pod dogajanje in predstavili določene ukrepe za prihodnost. V ospredju je transparentnost, izpostavlja Gorazd Pogorelčnik, ki je še poudaril, da bodo morali v naslednjih štirinajstih dnevih preučiti predloge in se nato že v veliki meri na sestanku v Pragi odločiti.
Gorazd Pogorelčnik o ključni temi sestanka
V petek ste imeli sestanek podkomiteja za opremo in razvoj, ki ga je v luči afere z dresi na nordijskem svetovnem prvenstvu pred kratkim napovedal direktor smučarskih skokov Sandro Pertile. O čem je tekla beseda?
Nekaj smernic je bilo postavljenih v luči dogodkov iz Trondheima. Spremeniti bo treba merilne postopke. O pravilih in opremi se nismo veliko pogovarjali. Jasno pa je, da je pred nami olimpijska sezona. Oprema bo ostala znotraj istih pravil kot v preteklosti, spremenili pa se bodo postopki meritev, ki so se začeli že v tej sezoni.
Vsi smo podprli FIS-ovo pobudo, da se dresi pred tekmovanjem oddajo in jih po koncu tekmovanja prejmejo nazaj posamezne reprezentance. Skozi sezono bo število dresov bolj omejeno. Če jih je bilo v tej sezoni deset, vključno s Trondheimom, bosta v naslednji sezoni v prvem obdobju predvidena dva, kasneje pa še po eden. Tekmovalci bodo imeli tudi predhodne meritve, da se med tekmovanji ne bi več toliko ukvarjali z dresi.
Zdaj, ko so bili dresi čipirani, so preverjali kroj – če je bil ustrezen in prepusten, je dres dobil čip. Po novem bo vsak tekmovalec preverjen pri čipiranju. Če bo dres ustrezal njegovim dimenzijam, bo čipiran, sicer ne. Kontrolorji bodo imeli posledično manj dela med tekmovanji in se bodo lahko bolj posvetili drugim kosom opreme – smučem, okovju, čevljem –, ki jih je lažje preverjati kot drese.
Torej bo na tekmovanjih manj kontrol?
Tako je, verjetno pa bo treba priti na prizorišče en dan prej, da preverijo vse drese. Vemo, da je na štartu od 50 do 60 tekmovalcev in vse bo treba pregledati, dokler ne dobijo novega čipiranega dresa. Želja je, da bi bili dresi ves čas pod okriljem FIS, a ta zadeva še ni natančno opredeljena.
Kaj to pomeni za treninge? Ali skakalci trenirajo z enakimi dresi kot na tekmah?
Skakalci trenirajo z dresi, ki niso tekmovalni. Za tekme imajo boljše. Seveda jih predhodno testirajo – izmed tiste kvote izberejo najboljši dres, pri katerem so hrapavost, struktura in barva optimalni. Če je vse v redu, gre dres na čipiranje. Na treningih skačejo z drugimi, ponavadi slabšimi dresi, da imajo na tekmi še nekaj rezerve. Tudi zato, da se tehnika izpopolni z manj optimalno opremo – in jo na tekme pripeljejo na višji ravni.
Verjetno se vsi zavedajo, da bo takšen sistem pomenil večje finančno breme.
To je res. Upamo, da bodo to izvajali le na začetku vsakega tekmovalnega obdobja. Če bi bilo treba na vsakem prizorišču znova delati meritve in preverjanja, bi to pomenilo velik finančni zalogaj. Ravno zato smo se pogovarjali tudi o omejitvah števila dresov. Cilj je, da bi bilo dresov čim manj – predvsem zaradi manjših reprezentanc, ki si ne morejo privoščiti večje količine opreme, da bi imele enakovrednejše pogoje.
Na žalost pa se je v praksi izkazalo drugače – čeprav smo čipirali določen dres, so v ozadju pogosto izdelali še od deset do 15 dodatnih za enega tekmovalca, kar je bilo bistveno več kot v preteklosti.
Ali je potekala tudi razprava o drugih temah, morda dodatnih kaznih?
Tudi o tem smo se pogovarjali. Predstavljenih je bilo več predlogov – v naslednjih 14 dneh naj bi o njih razmislili, ko bomo v Pragi.
Tudi naš predlog je naletel na pozitiven odziv – da bi bil na vsaki tekmi v sobi za kontrolo prisoten predstavnik ene izmed nacij. To se nam zdi zelo pomembno, saj je v zadnjem delu sezone med nacijami in FIS-ovimi kontrolorji prišlo do nezaupanja.
Predlagali smo, da bi vsak konec tedna ena nacija imela svojega predstavnika v kontrolni sobi. Tako bi vsaka reprezentanca približno enkrat na sezono imela svojega predstavnika v kontrolni sobi in ta bi nadzoroval delo kontrolorjev, kar bi pripomoglo k večji transparentnosti.
Kaj pa se bo zgodilo s tekmovalci, ki so bili diskvalificirani na nordijskem svetovnem prvenstvu?
"O tem konkretno nismo razpravljali. Enotni pa smo si, da morajo biti pravila pripravljena tako, da bodo jasna tako strokovni javnosti kot širšemu občinstvu. Ljudje morajo razumeti, kaj ta pravila v skokih sploh pomenijo.
Eden izmed članov podkomiteja je povedal, da je velikost dresa res pomembna – če je dres le en centimeter širši, lahko skakalec na veliki skakalnici (velikost skakalnice 140 metrov, op. a.) pridobi tudi do pet metrov, kar se ne sme dogajati. To so testirali v vetrovniku," je slovenskim novinarjem v Planici razložil Pogorelčnik.
