Za rekord v Planici se mora poklopiti več dejavnikov

V kolikor bo želel kateri od tekmovalcev preseči znamko 239 metrov, ki jo je leta 2005 postavil Norvežan Björn Einar Romören, se bo moralo poklopiti veliko dejavnikov. V prvi vrsti mora biti skakalec v vrhunski formi in biti psihično pripravljen na rekord. Seveda pa ima veliko vlogo tudi vreme. "Za dolge polete je najbolj primerno, da v dolini deluje termika. To pomeni, da se dolina segreje in posledično se začne zrak izpodrivati gor. Tako nastane zračna blazina. Za konec tedna je napovedan severni veter, katerega imamo najraje. Skakalnica je naravno tako dobro zaščitena, da se ne more nič zgoditi. Ta veter piha za skakalnico. Ker so stene tako visoke, se veter povzpne čez letalnico, na drugi strani pa se zaleti v gorovje in naredi nekoliko vzgonskega vetra," je o poglavitnem dejavniku, ki spremlja polete v Planici, povedal Jelko Gros - vodja tekmovanja.

Ujeti vzgonski veter v spodnjem delu

Zelo pomembno vlogo pri ekstremnih daljavah bo odigrala tudi tekmovalna žirija, ki se bo morala pravilno odločiti, s katerega zaletnega mesta bo spustila skakalce. "Zaletna hitrost mora biti primerna formi skakalcev in vremenskim razmeram. Igrati se z zaletiščem je nevarno. Potrebno je upoštevati vse dejavnike. Če denimo piha veter od zadaj z 1 m/s ali z enako hitrostjo od spredaj, je to razlika približno štiri zaletna mesta. Žirija bo morala biti zelo pazljiva," opozarja Gros. Po njegovih besedah je letalnica pripravljena tudi za let do 250 metrov, vendar se ne smemo prenagliti, saj bo moralo biti vse optimalno, da bo katerega od tekmovalcev poneslo tako daleč. Za dolge polete je pomembno, da skakalec leti z letalnico in spodaj ujame, oziroma ga zagrabi vzgonski veter, ki ga začne odmikati od tal in ponese bistveno dlje kot sicer. Takšnega je denimo ujel tudi Janne Ahonen leta 2005 pri poletu dolgem 240 metrov, a je na njegovo nesrečo ob doskoku padel in svetovni rekord je ostal v lasti Romörena, ki za enkrat še vedno ostaja kralj poletov.

Za Grosa favoriti Schlierenzauer, Ammann in Olli

Kdo iz svetovnega pokala bi bil lahko po mnenju Grosa sposoben za vrhunske dosežke v Planici? "Moji favoriti so Gregor Schlierenzauer, Simon Ammann in Harri Olli," je bil kratek in jedrnat Gros. Od naštetih se lahko z najdaljšo znamko pohvali 19-letni Schlierenzauer, ki je lani v Planici skočil 233,5 metra in celo dvakrat slavil zmago. Olli je svoj rekord postavil letos v Oberstdorfu, kjer ga je poneslo do 225,5 metra, medtem ko je Ammann najboljšo znamko dosegel leta 2007 v Planici, ko je pristal pri 219 metrih. Od slovenskih orlov lahko največ pričakujemo od Roberta Kranjca, ki je v zadnjih tekmah dokazal, da je v dobri formi, poleg tega pa je Robi izrazit letalec, kar daje slovenskim navijačem dodaten motiv, da si ogledajo planiški praznik kar v dolini pod Poncami.